UPRS Sodba I U 383/2021-7

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložil, da mora v roku 180 dni po vročitvi te odločbe na lastne stroške na objektu iz 1. točke izreka inšpekcijske odločbe št. 06122-609/2017-19 z dne 16. 8. 2019 (na obstoječem industrijskem objektu ... , v območju nekdanje ... na zemljišču s parc. št. 526/27, k. o. ...) odstraniti nadzidavo severovzhodnega dela objekta v tlorisni izmeri 10 m x 12 m, ki predstavlja celotno nadstropje, vključno z novo, leseno simetrično dvokapno streho majhnega naklona (do 10-) in prizidavo celotnega jugozahodnega dela objekta v tlorisni izmeri 11,6 m x 10,5 m višinskega gabarita P+N s simetrično dvokapno streho majhnega naklona (do 10-) ter vzpostaviti prejšnje stanje (1. točka izreka). Tožnika je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz 1. točke izreka te odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka izreka). Odločil je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in da v tem postopku niso nastali posebni stroški (4. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ dne 16. 8. 2019 tožniku izdal odločbo, št. 06122-609/2017-19 (v nadaljevanju Odločba z dne 16. 8. 2019), s katero mu je bilo v 1. točki izreka odrejeno, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo - rekonstrukcijo obstoječega industrijskega objekta ..., industrijska stavba v območju nekdanje ... na zemljišču s parc. št. 526/27, k. o. ..., ki zajema: nadzidavo severovzhodnega dela objekta v tlorisni izmeri 10 m x 12 m, ki predstavlja celotno nadstropje, vključno z novo, leseno simetrično dvokapno streho majhnega naklona (do 10-) in prizidavo celotnega jugozahodnega dela objekta v tlorisni izmeri 11,6 m x 10,5 m višinskega gabarita P+N s simetrično dvokapno streho majhnega naklona (do 10-). V 2. točki izreka navedene odločbe mu je prvostopenjski organ naložil, da mora v roku 60 dni po vročitvi odločbe na lastne stroške na obstoječem industrijskem objektu odstraniti predmetno nadzidavo in prizidavo ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. S 3. točko izreka je prvostopenjski organ tožniku v zvezi z nelegalno gradnjo iz 1. točke izreka prepovedal taksativno našteta dejanja, s 4. točko izreka pa ga je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naloženih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo.

3Zoper Odločbo z dne 16. 8. 2019 se je tožnik pritožil na Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor; v nadaljevanju toženka), ki je njegovi pritožbi delno ugodilo, odpravilo 2. in 4. točko izreka prvostopenjske odločbe in zadevo v tem delu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V pritožbenem postopku je toženka namreč ugotovila, da iz obrazložitve prvostopenjske odločbe niso razvidni razlogi, ki utemeljujejo odločitev prvostopenjskega organa za določitev 60-dnevnega roka za odstranitev predmetnega nelegalnega objekta.

4Odločbo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je prvostopenjski organ tako izdal v ponovljenem postopku. V njej je spremenil prvotno določeni rok iz 60 na 180 dni in pojasnil, da je rok primeren in zadosten glede na zahtevnost oziroma obseg gradnje, iskanje izvajalca in glede na letni čas. Prav tako je rok zadosten za morebitno pridobitev gradbenega dovoljenja.

5Zoper prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovljenem postopku, je tožnik vložil pritožbo pri Ministrstvu za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor; v nadaljevanju toženka), ki je pritožbo zavrnilo.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

6Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da odločba ni izvršljiva, saj izrek ni konkretiziran. Nadalje navaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja utemeljitev, na kakšen način je prvostopenjski organ ugotovil, da gre v konkretni zadevi za nelegalno gradnjo, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti. Po mnenju tožnika iz odločbe še vedno ni razvidno, na kakšen način je prvostopenjski organ določil rok za odpravo domnevno ugotovljenih nepravilnosti, sklic na vremenske razmere pa je pavšalen. Dobeseden prepis obrazložitev predhodno izdanih upravnih aktov in golo citiranje zakonskih členov, ki naj bi jih organ uporabil pri sprejemanju svoje odločitve, ne moreta predstavljati argumentiranega navajanja razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločbo preizkusiti. Navaja, da je prvostopenjski organ s tako pomanjkljivo obrazložitvijo kršil tudi 22. člen Ustave. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi meritorno odloči, oziroma podredno da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise zadeve.

Odločanje brez glavne obravnave

8V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je v tožbi sicer uveljavljal tožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, vendar iz vsebine tožbe izhajajo samo navedbe, ki se nanašajo na bistvene kršitve pravil postopka. Tožnik ni navedel nobene dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena, niti ni podal dokaznih predlogov.¹

K I. točki izreka

9Tožba ni utemeljena.

10Med strankama je spor o tem, ali je izpodbijana odločba izvršljiva, ali jo je mogoče preizkusiti in ali je prvostopenjski organ ustrezno obrazložil rok, ki ga je določil za izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa.

11V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Šesti odstavek 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da mora biti izrek kratek in določen, kar pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznosti stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Izrek odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja.

12Navedba tožnika, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, saj njen izrek ni konkretiziran, je po presoji sodišča povsem pavšalna in neobrazložena. Izrek izpodbijane določbe je določen, saj je v njem podrobno opisano ravnanje, ki ga mora izvršiti, prav tako pa je iz izreka mogoče jasno razbrati rok 180 dni za izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa. Izrek izpodbijane odločbe tako ne dopušča nobenega dvoma v zvezi s tem, kateri inšpekcijski ukrep je treba izvršiti, v kakšnem obsegu in v kakšnem roku. Tožbeni ugovor v zvezi z neizvršljivostjo izreka izpodbijane odločbe je zato neutemeljen.

13Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati: (1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; (2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; (3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; (4) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; (5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in (6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Odločbe ni mogoče preizkusiti tedaj, ko je tako pomanjkljiva, da iz nje sploh niso vidni bistveni razlogi za odločitev oziroma bistvene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil postopek pravilen in zakonit. Če je obrazložitev odločbe zgolj slabo, pomanjkljivo ali nedodelano napisana, to še ne pomeni, da odločbe ni mogoče preizkusiti: za takšno kršitev pravil postopka bo šlo zgolj v primeru, ko je navedba razlogov povsem izostala v celoti ali v bistvenem delu obrazložitve, stališča organa pa ni mogoče ugotoviti.²

14Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) mora inšpektor pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko inšpekcijski zavezanec ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti.

15Sodišče poudarja, da tožbeni ugovor v zvezi s tem, da odločbe ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ni mogoče razbrati, zakaj gre v konkretni zadevi za nelegalno gradnjo, ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba je bila namreč izdana v ponovljenem postopku, v katerem je moral prvostopenjski organ na podlagi navodil toženke ponovno izvesti postopek le glede določitve roka za izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve predmetne nelegalne gradnje na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Odločitev glede tega, da predmetni objekt predstavlja nelegalno gradnjo v skladu z 12.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1, je postala dokončna in pravnomočna že z Odločbo z dne 16. 8. 2019.³ Tožnik zato v predmetnem upravnem sporu ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na odločitev organa o tem, da sporni objekt predstavlja nelegalno gradnjo.

16Prvostopenjska odločba je po mnenju sodišča sicer res neustrezno oblikovana, saj v drugem delu ožje obrazložitve vsebuje zgolj sklice na relevantne določbe ZGO-1 in GZ, vendar to še ne pomeni, da odločbe ni mogoče preizkusiti. V prvem delu ožje obrazložitve je prvostopenjski organ namreč ustrezno pojasnil, da odloča v ponovljenem postopku, temu pa sledi podrobnejša utemeljitev razlogov za določitev roka 180 dni za izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča ustrezno in ob upoštevanju zgoraj citirane določbe tretjega odstavka 7. člena ZIN obrazložil, da je rok 180 dni za izvršitev zadevnega ukrepa določil na podlagi zahtevnosti oziroma obsega gradnje, iskanja izvajalca ter letnega časa. Primernost roka 180 dni je v drugostopenjski odločbi potrdila tudi toženka, ki je v obrazložitvi še dodatno navedla, da rok seže v pomladanski toplejši čas, primeren za zunanja gradbena dela, prav tako pa ne gre za gradnjo, za odstranitev katere bi bila zaradi njene zahtevnosti potrebna posebna dolgotrajna priprava, izvedba s specializirano mehanizacijo ali strokovnjaki in podobno. Sodišče se navedenim razlogom v celoti pridružuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), tožbeni ugovor v zvezi z neustrezno obrazloženostjo odločitve o roku za izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa pa zavrača kot neutemeljen.

17Po povedanem sodišče sodi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe zakonit ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

18Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici (prvi odstavek 13. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

19Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 54/2021 z dne 24. 8. 2022, 15.-17. točka obrazložitve.
² E. Kerševan, v: P. Kovač (ur.), E. Kerševan (ur.): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 564.
³ Tožnik je zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 16. 8. 2019 v neodpravljenem delu vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je naslovno sodišče s sodbo I U 1924/2020 z dne 10. 5. 2022 zavrnilo.