VSL Sodba I Cp 1548/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da naj toženka tožniku plača zavarovalnino v znesku 1.669,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2018 dalje. Hkrati je odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 93,75 EUR.

2Tožnik je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je upravičen do zavarovalnine za 30 % omejeno gibljivost, toženka pa mu je priznala zavarovalnino le za 20 % omejeno gibljivost. Navaja, da toženka v splošnih pogojih in tabeli invalidnosti nima določenega takšnega načina ugotavljanja omejene gibljivosti, kot ga je uporabil sodni izvedenec. Ne more iti v njegovo škodo, če toženka v tabeli invalidnosti ni navedla, kako se ugotavlja zmanjšana oziroma omejena gibljivost v ramenskem sklepu. Določila tabele invalidnosti, ki so očitno med strankama sporna, je potrebno razlagati v njegovo korist. V prvi pripravljalni vlogi je opozoril, da v tabeli invalidnosti ni določeno, da se gibljivost poškodovane rame izračuna na način, kot ga je navedla tožena stranka v odgovoru na tožbo. Ta pa tem tožnikovim navedbam ni nasprotovala. Ker je sodni izvedenec ugotovil, da je pritožniku gibljivost zmanjšana za 45 do 46 %, to upoštevajoč tabelo invalidnosti pomeni, da tožnikova invalidnost oziroma omejena gibljivost spada med težje stopnje. Zato je upravičen še do plačila 10 % od zavarovalne vsote oziroma do vtoževanega zneska.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožnik v tej zadevi vtožuje denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, kar pomeni, da gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), za te pa veljajo posebna pravila postopka, določena v 30. poglavju ZPP. V 458. členu ZPP je določeno, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede na navedeno določbo v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja, kar pomeni, da v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, predstavlja tudi dejansko podlago odločitve v pritožbenem postopku.

5Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik s toženko sklenil zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje. Zavarovanje je bilo sklenjeno mdr. tudi za primer nezgodne invalidnosti z zavarovalno vsoto 16.692,00 EUR. Tožnik je v nezgodi 20. 2. 2016 utrpel poškodbo desnega ramenskega sklepa, zaradi katere ima po ugotovitvah sodnega izvedenca zmanjšano gibljivost omenjenega sklepa za 45 do 46 %. Navedene dejanske ugotovitve med pravdnima strankama niso sporne. Sporno je, kolikšno invalidnost oziroma delno izgubo splošne delovne sposobnosti pogojuje ocenjena omejena gibljivost ramenskega sklepa.

6Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje toženke T-NEZ-98 (v nadaljevanju Splošni pogoji) so sestavni del zavarovalne pogodbe. Po 20. členu Splošnih pogojev pa je njihov sestavni del tudi Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode T-NEZ-95 (v nadaljevanju Tabela invalidnosti). Tabela invalidnosti v 122. točki določa odstotkovno stopnjo invalidnosti glede na stopnjo omejene gibljivosti v ramenskem sklepu. Za omejeno gibljivost lažje stopnje je določena invalidnost do 10 %, srednje stopnje 20 % in težje stopnje 30 %. Toženka je pred pravdo ocenila, da ima tožnik omejeno gibljivost v ramenskem sklepu srednje stopnje in mu v skladu s tabelo priznala 20 % nezgodno invalidnost v višini 3.338,40 EUR (20 % od zavarovalne vsote 16.692,00 EUR). Da bi bil tožnik upravičen do priznanja zahtevanih dodatnih 10 % invalidnosti, bi torej moral dokazati, da je pri njem podana omejena gibljivost ramenskega sklepa težje stopnje. Glede na omenjeno pogodbeno določilo je logičen zaključek, da to pomeni, da bi moral dokazati omejeno gibljivost večjo od 2/3 oziroma od 66,66 %. Ker tožnik v tem ni uspel, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek. Pri tem je uporabilo materialno pravo oziroma določila zavarovalne pogodbe tako, kot se te glasijo (1. odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, OZ). Ob kakšni razlagi pogodbenih določil bi bilo mogoče šteti, da ugotovljena omejitev gibljivosti v ramenskem sklepu v obsegu 45 do 46 % predstavlja težjo stopnjo omejene gibljivosti ramenskega sklepa in s tem 30 % invalidnost oziroma 30 % trajno delno zmanjšanje splošne delovne sposobnosti, tožnik ne pojasni. Njegova pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka na povrnitev stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).