VSC Sklep II Cp 71/2024

Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu, da se nasprotna udeleženka sprejme v nadzorovano obravnavo pri predlagatelju (I. točka izreka) in določilo dva koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njunih pooblastil (II. točka izreka). Svojo odločitev je oprlo na določbe od 80. člena do 83. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), postopek pa na podlagi drugega odstavka 82. člena ZDZdr vodilo s smiselno uporabo določb od 40. člena do 52. člena ZDZdr.

Pritožbeno sodišče že na tem mestu pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo materialnopravne pogoje iz 80. člena ZDZdr, ob katerih je mogoče osebo sprejeti v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča (2. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), in da je nato v dokaznem postopku ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva, ki vodijo do zaključkov o obstoju teh pogojev.

2Zoper sklep je pritožbo vložila nasprotna udeleženka. V njej je navedla, da se zaveda svoje diagnoze, vendar nikoli ni ogrožala svojega življenja, življenja drugih ali bila agresivna. Dodala je, da je ob "zadnji epizodi" le meditirala v svojem stanovanju in ni nikogar ogrožala, razbijala po stanovanju ali bila agresivna. Ko so vdrli v njeno stanovanje, je po navedbah pritožbe policistu svoje roke prostovoljno ponudila v vklenitev. Po stališču pritožbe ugotovitve iz izpodbijanega sklepa škodujejo njenemu ugledu, saj bo v uradnih dokumentih za vedno zaznamovana kot agresivna in samomorilna oseba, s čimer je nasprotni udeleženki povzročena velika psihološka škoda. Utrpela je tudi materialno škodo zaradi poškodovanih vrat in ključavnice, za kar pa nihče noče odgovarjati. V zaključku pritožbe je nasprotna udeleženka zahtevala, da se iz vseh nastalih dokumentov umaknejo laži o njej ter da se ji povrne nastala premoženjska škoda.

3Pritožba ni utemeljena.

4Nasprotna udeleženka s pretežnim delom pritožbenih navedb izpodbija ugotovljena dejstva, ki so sodišče prve stopnje vodili do zaključkov o obstoju vseh pogojev, ki jih določbe 80. člena ZDZdr predpisujejo za to, da lahko sodišče izda sklep o sprejemu osebe v nadzorovano obravnavo brez privolitve. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje o obstoju teh dejstev razumno argumentirana ter sloni na oceni izpovedi nasprotne udeleženke, podatkov iz priloženih spisov, predloženih listin, zlasti pa na podlagi ocene izvedenskega mnenja, ki mu nobena od stranka na naroku za glavno obravnavo ni nasprotovala.

Pritožbene navedbe po vsebini ne presegajo neobrazloženega nestrinjanja z ugotovljenimi dejstvi, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi skrbnega dokaznega postopka in ocene vseh izvedenih dokazov. S takšnim izpodbijanjem pritožba ne more uspeti. Pri tem je pomembno, da gre pri pravnorelevantnih dejstvih v pretežnem delu za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je ravno zato postavilo izvedenca psihiatrične stroke in relevantna dejstva ugotovilo s pomočjo njegovega mnenja. Izvedenskemu mnenju ni nasprotovala nobena od strank, sodišče prve stopnje pa ga je ustrezno dokazno ocenilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, zlasti določbe 80. člena ZDZdr.

5Pritožbeno sodišče nasprotni udeleženki pojasnjuje, da je v postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve javnost izključena na podlagi drugega odstavka 33. člena ZDZdr. To pomeni, da bodo vsi podatki iz te zadeve na voljo zgolj udeležencem tega postopka in ne bodo vključeni v nobeno drugo javno evidenco ali zbirko podatkov. Za pritožničino zahtevo, da se iz dokumentov "umaknejo" nekatera ugotovljena dejstva, ni pravne podlage. Varstvo njenih osebnih podatkov je zagotovljeno z izključitvijo javnosti v tem postopku in z ostalimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.

6V okviru tega postopka nepravdno sodišče prav tako ni imelo pooblastil za odločanje o povrnitvi morebitne materialnega škode, ki jo v pritožbi zatrjuje nasprotna udeleženka.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso utemeljeni. Ker obenem ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ter 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo, izpodbijanega sklepa pa ni potrdilo, saj ob predložitvi pritožbe pritožbenemu sodišču v reševanje še ni iztekel pritožbeni rok vsem s pravico do pritožbe (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in 42. členom ZNP-1).