VSL Sklep IV Cp 1752/2023

I. Pritožbi zoper sklep z dne 17. 7. 2023 se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 21. 7. 2023 se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Sklep z dne 17. 7. 2023

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 7. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je predlagateljici dovolilo, da brez soglasja nasprotnega udeleženca A. A. in B. A. vpiše v Osnovno šolo X. (1. točka izreka). Z istim sklepom je predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prešolanje C. A. in Č. A., zavrnilo (II. točka izreka).

Pritožbene navedbe predlagateljice

2Predlagateljica izpodbija sklep v II. točki izreka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in izda začasno odredbo, s katero se predlagateljici dovoli, da brez soglasja nasprotnega udeleženca mld. C. A. in mld. Č. A. vpiše v Osnovno šolo X. Podrejeno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da glede na to, da želi, da se skupni otroci dodelijo njej v varstvo in vzgojo, želi, da se tudi C. A. in Č. A. prepišeta na OŠ X. Meni, da je za počutje otrok dobro, da obiskujejo isto osnovno šolo in vrtec. OŠ X. in vrtec se nahajata v neposredni bližini drug drugega. V primeru neljubih dogodkov bi mladoletni otroci imeli oporo svojih sorojencev. Bistveni razlog za prešolanje je ta, da se mld. C. A. in mld. Č. A. prihrani breme vsakodnevne vožnje v razdalji 14 km. Poleg tega se po šoli ne bosta mogla družiti s sošolci in sošolkami, hkrati bosta prikrajšana za navezovanje stikov v okolju, v katerem živita. Izpostavlja tudi vidik varnosti v prometu. Nenazadnje se tudi nasprotni udeleženec strinja s tem, da se otrokom zagotovi šolanje v kraju, kjer prebivajo. Mld. C. A. in mld. Č. A. sta prilagodljiva otroka in nimata težav z vključevanjem v novo okolje, lokalne otroke v X. deloma že poznata. Izpostavlja, da bo začela z redno zaposlitvijo in posledično ne bo mogla voziti mld. C. A. in mld. Č. A. v OŠ, ki jo obiskujeta sedaj. Nasprotni udeleženec po lastnih navedbah ne razpolaga z ustreznim prevoznim sredstvom za prevoz otrok, niti mu le-tega ne omogoča narava njegovega dela. Predlagateljica ima v X. tudi starša, ki njej in mladoletnim otrokom pomagata pri vsakodnevnih opravilih. Odhod iz ... ni zgolj posledica nasilja v družini, alkoholizma in antidepresivov, ampak tudi slabega okolja in govoric nasprotnega udeleženca, da zadnjih pet otrok ni njegovih, ipd. Mnenja je, da to ni primeren kraj za otroke. Meni, da se pravice otroka do izražanja svojih stališč ne sme razlagati tako, da bi ta otroku dejansko dala brezpogojno pravico veta brez upoštevanja drugih dejavnikov in preizkusa, s katerim se določi največja otrokova korist. Mld. C. A. in mld. Č. A. glede vprašanja prešolanja niti nimata jasnega mnenja. Opozarja na poročilo centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 24. 2. 2023, iz katerega izhaja, da so bili predlagateljica in otroci izpostavljeni psihičnemu in fizičnemu nasilju v družini. Sodišče prve stopnje se do teh navedb predlagateljice ni opredelilo, zato je izpodbijani sklep močno pomanjkljiv, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Prav tako je napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca

3Nasprotni udeleženec je vložil pravočasno pritožbo zoper 1., 2. in 3. točko izreka sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Otroci niso ogroženi, zato zakoniti razlog za izrek začasne odredbe ne obstoji. Iz dopisa CSD z dne 28. 3. 2023 ne izhaja, da bi bila ugotovljena taka ogroženost otrok, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe. V drugih dopisih se CSD opredeljuje le glede stikov, ne pa glede prešolanja. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se udeleženca postopka že pred izdajo začasne odredbe vsaj delno dogovorila o stikih, torej se komunikacija med njima izboljšuje. To ni bilo upoštevano pri izdelavi mnenj CSD, ta zato niso popolna. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi napačno upoštevalo dogovor udeležencev postopka glede vpisa otrok v vrtec v X. Po prepričanju nasprotnega udeleženca je najpomembnejše, da so vsi otroci vpisani v isto OŠ. Tudi mlajši otroci so si v OŠ že vzpostavili določene socialne stike, ki bodo sedaj prekinjeni. Sodišče prve stopnje ni dovolj obrazložilo, čemu je bližino šole upoštevalo kot najpomembnejšo okoliščino.

4Oba udeleženca postopka sta odgovorila na pritožbo drugega od udeležencev in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila sta tudi stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožb

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Postopek je v primeru začasnih odredb (ki imajo naravo sklepa o izvršbi) torej usmerjen v to, da se doseže hitra vmesna sodna odločitev, s katero se zavaruje ogroženega otroka, če je ogroženost verjetno izkazana.

7Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlagateljici dovoli, da brez soglasja nasprotnega udeleženca mld. A. A. in mld. B. A. vpiše¹ v OŠ X., je pravilna. Pomembna razlikovalna okoliščina v tej zadevi, glede na siceršnjo sodno prakso², je, da gre med drugim za (začasno) odločitev o tem, v kateri OŠ bo eden od otrok začel šolanje (v primeru mld. B. A. torej ne gre za prešolanje). Višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, ki jo je utemeljilo na podlagi podanega mnenja CSD, da situacija, ko otrok tik pred začetkom vstopa v šolo ne ve, katero šolo bo obiskoval, tega spravlja v stisko (ga ogroža). Pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da sodišče ogroženosti otrok ni utemeljilo, tako ne drži. Upoštevaje bivanjsko situacijo v času izdaje začasne odredbe, to je, da otroci skupaj s predlagateljico živijo v neposredni bližini OŠ X., z nasprotnim udeležencem pa imajo stike od četrtka zvečer do sobote zvečer, je sodišče prve stopnje glede mld. B. A. sprejelo pravilno odločitev. Posledično je pravilna tudi odločitev o nadomestitvi soglasja za vpis mld. A. A., ki prav tako obiskuje prvo triletje OŠ. Drugačna odločitev v dani situaciji bi mld. A. A., ki je po letih zelo blizu mld. B. A. in upoštevaje, da vrtec, ki se nahaja v bližini OŠ X., obiskujeta še dva mlajša sorojenca, ogrozila. Nasprotni udeleženec nima prav, ko očita, da sodišče prve stopnje dejstva, da sta se s predlagateljico dogovorila glede tega, kateri vrtec obiskujejo mlajši otroci, ne bi smelo upoštevati. Gre za v danih okoliščinah relavantno dejstvo, povezano z ugotavljanjem ogroženosti otrok.

Tudi pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče pred odločitvijo glede vpisa v OŠ pridobiti še dodatno mnenje CSD, glede na povedano o hitrosti in sumarnosti postopka pri izdaji začasne odredbe, posebej pa upoštevaje odločanje s stopnjo verjetnosti in tik pred začetkom šolskega leta, ni utemeljena.

8Pravilna pa je tudi odločitev glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prešolanje mld. C. A. in mld. Č. A., ki sta stara 11 in 13 let. Otroka sta izrazila mnenje, da želita ostati v šoli, ki jo obiskujeta (tako starejši Č. A., C. A. pa mu v vsem pritrjuje, kot izhaja iz psihološkega poročila z razgovorom z otrokom, list št. 147), saj imata tu prijatelje. Tudi poročila OŠ, ki jo obiskujeta, izpostavljajo velik pomen njune povezanosti s sošolci in vključenosti v šolsko okolje. Ocena sodišča prve stopnje, da ni izkazana njuna ogroženost, ki bi narekovala prepis v drugo OŠ, je tako pravilna. Te ocene predlagateljica s pavšalnimi opisi svoje želje, da vsi otroci obiskujejo isto šolo, neprijetnosti, povezanih z prevozi v šolo in pomanjkanja socialnih stikov v okolju, kjer sedaj bivata, ne uspe izpodbiti. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede upoštevanja mnenja mld. C. A. in mld. Č. A. V skladu s prvim odstavkom 143. člena DZ sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno, upoštevaje starost otrok, veliko težo pri odločitvi dalo izraženemu mnenju, ki ga je hkrati ocenilo tudi v povezavi z opažanji strokovnih delavcev OŠ, ki jo obiskujeta.

9. Sklep z dne 21. 7. 2023

Odločitev sodišča prve stopnje

10Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 7. 2023 je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan plačevati mesečno preživnino, in sicer za mld. G. A. v višini 55,00 EUR, mld. C. A. v višini 50,00 EUR, mld. Č. A. v višini 50,00 EUR, mld. A. A. v višini 50,00 EUR, mld. B. A. v višini 50,00 EUR, mld. D. A. v višini 40,00 EUR in mld. E. A. v višini 45,00 EUR. Odločilo je tudi, da sta udeleženca postopka dolžna mld. F. A. preživljati v okviru svojega gospodinjstva in nositi vsak polovico nujnih stroškov njenega preživljanja (I. izreka sklepa). Predlog predlagateljice za začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo ter predloge v presežku nad določenimi preživninami za naštete otroke, je zavrnilo.

Pritožbene navedbe predlagateljice

11Predlagateljica izpodbija sklep v 1. točki I. točke izreka ter v II. točki izreka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 7. 7. 2023 in izda začasno odredbo, s katero nasprotnemu udeležencu naloži v plačilo mesečne preživnine do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec za mld. G. A. v višini 158,00 EUR, mld. C. A. v višini 133,00 EUR, mld. Č. A. v višini 128,00 EUR, mld. B. A. v višini 100,50 EUR, mld. D. A. v višini 83,00 EUR, mld. A. A. v višini 128,00 EUR in mld. E. A. v višini 83,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje o višini preživnine za sedem mladoletnih otrok, ki skupaj znaša zgolj 340,00 EUR, upoštevajoč njihove potrebe, ki jih nasprotni udeleženec ni obrazloženo prerekal ter upoštevajoč materialne in pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca, neustrezna. Opozarja, da je nasprotni udeleženec samostojni podjetnik, ki se ukvarja z zaključnimi gradbenimi deli, pri čemer sam izpostavlja, da je povpraševanje po njegovih storitvah veliko, vendar naj bi se težko zbral, da bi delal po osem ur. Za svoje trditve o omejeni delovni zmožnosti ne ponudi nobenega objektivno preverljivega dokaza. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ugotovilo, da so pridobitne zmožnosti predlagateljice in nasprotnega udeleženca približno enakovredne, popolnoma napačno ugotovilo dejansko stanje. Predlagateljica namreč tudi v primeru, da bo pričela z delom pri krovcih, ne bo dosegala prihodkov v višini, ki jih običajno dosega nasprotni udeleženec. Ti v povprečju ne znašajo zgolj 800,00 EUR, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč so nedvomno višji. Navaja, da je nasprotni udeleženec že v času njene nosečnosti z mld. E. A. govoril okolici, da bo vse naredil, da otrokom ne bo treba plačevati. Nasprotni udeleženec je vedno delal dodatno na črno. Nasprotni udeleženec je po njenem odhodu iz solastne nepremičnine nabavil delovno vozilo znamke Mercedes - Benz ter obiskoval dame noči v Avstriji. Nasprotni udeleženec je po rojstvu mld. E. A. zaprosil za denarno nadomestilo na Občini, pri čemer iz tega zneska ni prispeval za potrebe otroka. Uničil je gugalnico v vrednosti 350,00 EUR, ki jo je kupila predlagateljica in še veliko drugih stvari. Kritizira stališče, da sodišče prve stopnje v postopku določitve preživnine presoja le tiste potrebe otrok, ki bi, če bi ostale nepokrite, resno ogrozile njihov razvoj. Tudi, če obvelja stališče o kritju zgolj nujnih stroškov, je za posameznega otroka določeni znesek preživnine prenizek. Podaja svojo oceno nujnih stroškov za vsakega od otrok. Meni, da je bilo dejansko stanje v predmetni zadevi ugotovljeno nepopolno, v posledici tega pa napačno uporabljeno materialno pravo.

Pritožbene navedbe predlagatelja

12Predlagatelj vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da v predmetni zadevi ni podana takšna ogroženost, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe. Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje pridobilo podatke FURS za leto 2022, ki pa niso povsem točni. Nasprotni udeleženec je ugotovil, da niso bile upoštevane olajšave za otroke, zato bi moral biti prihodek okoli 12.300,00 EUR in ne 16.829,01 EUR. Poleg višine prihodkov bi moralo sodišče upoštevati, da ima dolg v višini 5.000,00 EUR iz naslova posojila pri bratu. Sam mora poskrbeti za hišo, v kateri živi. Njegova pridobitna zmožnost je zelo omejena, kar je pojasnil na zadnjem naroku in v svojih vlogah, zato teh navedb v pritožbi ne ponavlja. Tudi potreb upravičencev ni mogoče upoštevati oziroma seštevati enako kot v primerih, ko je otrok manj. Upoštevati bi bilo treba dosedanji način preživljanja družine, kar v predmetni zadevi ni bilo storjeno. To bi bilo mogoče le na podlagi izpovedb obeh strank, ki bi pojasnili, kako se je tako številčna družina preživljala. Po prepričanju nasprotnega udeleženca zato sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar je napačno uporabilo materialno pravo.

13Oba udeleženca postopka sta odgovorila na pritožbo drugega od udeležencev in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila sta tudi stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožb

14Pritožbi nista utemeljeni.

15Sodišče prve stopnje je tudi v primeru odločanja o začasni odredbi glede preživljanja otrok pravilno izhajalo iz v peti točki obrazložitve tega sklepa povzete pravne podlage. Med udeležencema postopka ni sporno, da mld. G. A., mld. C. A., mld. Č. A., mld. A. A., mld. B. A., mld. D. A. in mld. E. A. trenutno dejansko bivajo s predlagateljico, mld. F. A. pa živi v obeh gospodinjstvih. Sporno tudi ni, da je bila predlagateljica v času odločanja o začasni odredbi brez zaposlitve in da družina prejema vse vrste socialnih transferjev (otroški dodatki, štipendije, denarna socialna pomoč). Sodišče prve stopnje je razumno in prepričljivo pojasnilo, zakaj je zaradi navedenega podana ogroženost otrok, ki terja določitev preživnine že v okviru začasne odredbe. Ogroženo je namreč pokrivanje njihovih osnovnih potreb. Višje sodišče pri tem izpostavlja, da je temeljna obveznost preživljanja na starših (prvi odstavek 183. člena DZ), šele če starša iz utemeljenih razlogov preživljanja nista sposobna zagotoviti, vstopi država z mehanizmi socialne pomoči. Nasprotni udeleženec tako s pritožbenimi navedbami o lastnih stroških (na primer odplačevanje posojila, kar je tudi pritožbena novota in kot taka nedovoljena), ki naj bi imeli prednost pred nujnim preživljanjem otrok, ne more uspeti.

16V skladu s 54. členom Ustave Republike Slovenije, so dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke, enake, prav tako sta po 8. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah oba starša enako odgovorna za vzgojo in razvoj svojih otrok. Navedeno velja tudi za dolžnost preživljanja; oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otrok, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči navedenega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena pravilno upoštevalo tudi potencialne pridobitne zmožnosti predlagateljice. Glede na to, da sodišče v postopku odločanja z začasno odredbo odloča s standardom verjetnosti, je na podlagi razpoložljivega spisovnega gradiva ustrezno ocenilo višino zmožnosti preživljanja obeh staršev. Natančno ugotavljanje teh bo stvar meritornega odločanja v tej zadevi. Enako velja za ugotavljanje potreb posameznega od otrok. Kot je višje sodišče že poudarilo, v tej fazi postopka odloča zgolj o nujnem preživljanju otrok. Sodišče prve stopnje je v okviru prostega preudarka smiselno pojasnilo (9. točka obrazložitve), na podlagi česa je za posameznega od otrok s stopnjo verjetnosti ugotovilo znesek nujnih potreb; osredotočilo se je le na tiste potrebe otrok, ki bi, če bi ostale nepokrite, resno ogrozile njihov razvoj. Navedeni način je povsem skladen z usklajeno sodno prakso, po kateri se v okviru odločanja o začasni odredbi glede preživljanja preprečuje zgolj ogroženost otroka, ki bi nastala s tem, da njegove nujne potrebe niso pokrite. Celovita ocena potreb otroka, ki je nato razdeljena med oba starša skladno z njunimi zmožnostmi preživljanja, je pridržana za končno odločitev o preživnini.

17Predlagateljica v uvodu pritožbe sicer navaja, da izpodbija tudi II. točko izreka (predlog za začasno zaupanje v varstvo in vzgojo), vendar svoje pritožbe v nadaljevanju glede te materije z ničemer ne pojasni, zato jo je višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.

Zaključek

18Pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je višje sodišče vse pritožbe zavrnilo in sklepa v izpodbijanih delih potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

19Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

¹ Pravilna dikcija bi se morala glasiti, da sodišče z izdano začasno odredbo nadomešča soglasje nasprotnega udeleženca.
² Ki prešolanju, razen v primerih hude ogroženosti, ni naklonjena.