VSL Sklep IV Cp 2057/2023

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo spremembo predloga, ki jo je podala predlagateljica (I. točka izreka sklepa), odločilo, da se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Kranju IV P 497/2018 z dne 21. 2. 2019 v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Nasprotni udeleženec je dolžan od vložitve predloga dalje za mladoletno A. plačevati mesečno preživnino v višini 280,00 EUR in za mladoletnega B. mesečno preživnino v višini 250,00 EUR, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dospelosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila. Do pravnomočnosti sklepa zapadle obroke zvišane preživnine je nasprotni udeleženec dolžan plačati v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v bodoče dospevajoče obroke zvišane preživnine pa do vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec. Tako določeno preživnino je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnine z gibanjem življenjskih stroškov, odtlej dalje v valoriziranih zneskih (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku treh dni podati soglasje k temu, da predlagateljica opravi spremembo izbranega osebnega zdravnika za mladoletna otroka (III. točka izreka sklepa). Kar je zahtevala predlagateljica več (plačevanje višje preživnine), je sodišče prve stopnje zavrnilo in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. in V. točka izreka sklepa).

Povzetek pritožbenih navedb

2Nasprotni udeleženec izpodbija odločitev v II. točki izreka sklepa, torej glede preživnine in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da predlog predlagateljice zavrne. Podredno predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter posledično zadevo vrne v novo sojenje zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledičnih bistvenih kršitev Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da sodišče prve stopnje ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede potreb obeh mladoletnih otrok in premoženjskih zmožnosti predlagateljice. V osnovne potrebe otrok je vključevalo tudi nadstandardne potrebe otrok, za katere se je enostransko odločila predlagateljica, kot na primer tečaj angleškega jezika za A. v višini 70,00 EUR mesečno. Zaslišan je pojasnil, da se je z A.-jino negativno oceno pri angleščini sam soočil na način, da se je z njo redno učil in ponavljal. A. ima sedaj angleščino pozitivno, zato tečaja angleškega jezika ni moč šteti med osnovne otrokove potrebe. Glede na to, da je bila ena prostočasna dejavnost že vključena v sodni poravnavi iz leta 2019, nasprotni udeleženec ne vidi razloga, da bi ga sodišče obremenilo z drugo dodatno dejavnostjo, to je angleščino. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo stanovanjski strošek, ki odpade na oba otroka, in sicer po višini 70,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Glede na s strani predlagateljice izpovedano dejansko stanje bi moralo bivanjske stroške za hišo, v kateri ta biva z otrokoma, razdeliti na način, da bi stroške za celotno hišo najprej razdelilo na dva dela, torej med brata njenega partnerja in njenega partnerja ter njo (in njene tri mladoletne otroke) ter šele nato polovični strošek razdeliti na pet oseb. Na takšen način preračunani stroški za vsakega otroka znašajo 40,65 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da stroški športa niso bili zajeti že s sodno poravnavo. Predlagateljica je zaslišana zamolčala bistveno dejstvo, da A. od aprila 2023 ne obiskuje več karateja. Glede potreb in prostočasnih dejavnosti je dajala pavšalne navedbe, sodišče prve stopnje pa ji je pretirano subjektivno sledilo. Tudi strošek nogometa za B.-ja je pretiran. Oče je s fotografijami tudi dokazal, da otroka zaradi neskrbnega ravnanja matere k njemu prihajata na stike brez potovalke z oblekami in oblačili, zaradi česar je prisiljen v dodatne nakupe oblačil, del otroških potreb torej izpolnjuje naturalno.

Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo podatkov o plači nasprotnega udeleženca, ni upoštevalo bistveno boljših premoženjskih zmožnosti predlagateljice. Breme preživljanja je razdelilo na napačen način, v razmerju 55 : 45. Predlagateljica ima mesečno skupne prihodke okoli 2.300,00 EUR, predlagatelj pa okoli 1.550,00 EUR (in ne 1.612,72 EUR, kot je upoštevalo sodišče prve stopnje, ker je napačno razdelilo letno nagrado na sedem in ne na dvanajst mesecev). Nadure ne morejo biti predmet rednega mesečnega neto prihodka. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da udeleženca postopka zaslužita približno enako, pri čemer mati prejema še dodatnih 800,00 EUR mesečno. Absurdno se mu zdi utemeljevanje sodišča prve stopnje, da bi lahko bil prav on tisti, ki bi lahko še dodatno zaslužil poleg rednega delovnega razmerja na banki. Sodišče prve stopnje spregleda, da služba nasprotnega udeleženca ne traja zgolj 8 ur, ampak je običajno na delovnem mestu približno 10 ur, pri čemer je potrebno upoštevati tudi čas za prihod do delovnega mesta in nazaj. Predlagateljica je sprva skrivala premoženje, kar je huda kršitev zakona, zaradi česar bi jo moralo sodišče sankcionirati. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je obremenjen z mesečno anuiteto hipotekarnega kredita v višini 406,13 EUR. Sklicuje se tudi na javno objavljene statistične podatke o preživninah v Republiki Sloveniji in ugotavlja, da sedaj določena preživnina močno odstopa od povprečja v državi, ki znaša 181,80 EUR.

3Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4Pritožba ni utemeljena.

5Podan ni noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Sporna pravno pomembna dejstva so pravilno ugotovljena, sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi materialnopravne določbe, ki opredeljujejo preživninsko obveznost staršev. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljene višine potreb obeh otrok kot tudi ne o pravilnosti ugotovljenih materialnih in pridobitnih zmožnosti pravdnih strank in porazdelitvi preživninskega bremena.

6Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ).

7Sodna praksa je enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Višje sodišče v celoti sprejema zaključke sodišča prve stopnje glede ocene potreb obeh otrok, saj so te ugotovljene korektno in realno. Glede na primerljive potrebe podobno starih otrok niso pretirano ocenjene, hkrati je sodišče prve stopnje oceno (računski približek) opravilo na podlagi ugotovljenih posameznih stroškov, povezanih s posameznim otrokom.

8Nasprotni udeleženec s pritožbenimi navedbami, da na primer tečaj angleškega jezika za A. v višini 70,00 EUR mesečno ne spada v osnovne potrebe A., da ta ne obiskuje več karateja (obiskuje pa sedaj jahanje) in da je ocena stroška nogometa, ki ga obiskuje B., pretirana, ne more uspeti. Prav tako ne more uspeti z navedbo, da je bila v sodni poravnavi iz leta 2019 že vključena po ena prostočasna dejavnost za vsakega od otrok, zato ni razloga za priznanje še ene. Kot že pojasnjeno, se pričakuje, da stroški otrokovih dodatnih dejavnosti do neke mere varirajo. Življenjsko je pričakovati, da otroci skladno s hitrim razvojem menjajo svoje interese (izberejo drugo ali dodatno izvenšolsko dejavnost) oziroma, da se posamezne okoliščine (na primer potreba po jezikovnem tečaju zaradi slabega šolskega uspeha) spreminjajo. Kot že izpostavljeno, bistveno je, da preživnina zadošča za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in da so znotraj tega realno ocenjeni okvirni stroški posamezne postavke. Redno udejstvovanje v športu in dodatno učenje tujega jezika sta tudi po oceni višjega sodišča dejavnosti, koristni za uspešen razvoj otroka. S tem povezane stroške, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo povsem v skladu s povprečnimi tovrstnimi stroški, pa sta dolžna nositi oba starša.

9Tudi ocena stanovanjskega stroška v višini 70,00 EUR mesečno za vsakega otroka ni pretirana. Kot je izpostavilo že sodišče prve stopnje, nasprotni udeleženec višini posameznega stanovanjskega stroška ni konkretizirano ugovarjal. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je izjemno izčrpna in temeljita, zato višje sodišče nima pomislekov v njeno pravilnost, tudi ne v delu, ko je sledilo izpovedbi predlagateljice o načinu delitev stanovanjskih stroškov na število oseb, ki bivajo v hiši. Pritožbena navedba glede priznane višine stanovanjskih stroškov tako ni utemeljena. Napačno je tudi naziranje nasprotnega udeleženca, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da opravi dodatne nakupe oblačil za otroka oziroma, da izpolnjuje del otroških potreb naturalno v času, ko sta pri njem na stikih. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, tovrstni (občasni) stroški (brez dogovora z drugim od staršev) ne morejo predstavljati plačila za potrebno kritje vsakomesečnih stroškov.

10Nadalje višje sodišče ugotavlja, da so tudi materialne zmožnosti obeh staršev zanesljivo in pravilno ugotovljene. Sodišče prve stopnje je do zaključka o višini materialnih oziroma pridobitnih zmožnosti udeležencev postopka prišlo na podlagi ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), kar je argumentirano obrazložilo. Ocena materialnih zmožnosti je podrobna, celovita in temelji na podlagi ugotovljenih prihodkov iz različnih naslovov (plače, najemnina) oziroma finančnih obveznosti obeh udeležencev (kredit, preživljanje še enega otroka in drugo). Nasprotni udeleženec te ocene ne more spremeniti z navedbo, da je sodišče prve stopnje njegov dohodek upoštevalo v približno 60 EUR previsoki višini (1.612,72 EUR namesto 1.550,00 EUR). Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stanovanjskega kredita, ne drži (da je stanovanski kredit upoštevalo, izhaja iz 42. točke obrazložitve odločbe). Tudi pritožbeno stališče, da nadure v smislu ugotavljanja preživninskih zmožnosti ne morejo biti predmet rednega mesečnega neto prihodka, ni pravilno. Pri upoštevanju materialnih zmožnosti namreč sodišče opravi celovito oceno, pri kateri upošteva tako dejanske prihodke kot zmožnost za pridobitev le-teh. Smiselno je treba izhajati iz določb 54. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da so dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke, enake, in 8. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, po katerem sta oba starša enako odgovorna za vzgojo in razvoj svojih otrok. Z drugimi besedami, oba starša sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka, tudi z dodatnim delom, če tako narekujejo ugotovljene potrebe otrok. Primerjava s povprečno določeno preživnino v Republiki Sloveniji pa je, glede na to, da sodišče odloča v vsakem posameznem primeru upoštevaje konkretne okoliščine, pravno nepomembna.

11Višje sodišče še dodaja, da je tudi porazdelitev preživninskega bremena med udeleženca postopka v razmerju 55 (nasprotni udeleženec): 45 (predlagateljica) povsem primerna. Pri tem je zlasti pomembno, da je v obravnavani zadevi nosilka varstva in vzgoje predlagateljica. Iz tega naslova nosi breme vsakodnevne skrbi in odgovornosti za oba otroka, torej za njuno prehrano, urejenost, šolske obveznosti, vožnjo na dejavnosti, splošno počutje in drugo. Našteto se po definiciji vsebinsko bistveno razlikuje od skupnega preživljanja časa v okviru izvajanja stikov. Naštetega se ne da računsko ovrednotiti, dnevne obremenitve predlagateljice pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v okviru ocene porazdelitve preživninskega bremena, torej na način, da pri določitvi deležev ni upoštevalo zgolj matematičnih razlik v materialnih zmožnostih.

12Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP z 42. členom ZNP-1).

13Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, krije svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni, zato jih nosi predlagateljica.