VSL Sklep I Cp 2091/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se drugi toženki prepovedalo razpolaganje s terjatvijo (kupnino), ki jo ima kot upnica v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Velenju iz naslova kupnine od prodane nepremičnine, in sicer na način, da se Okrajnemu sodišču v Velenju prepove izplačilo terjatve iz naslova kupnine od prodane nepremičnine in stroškov postopka v znesku 73.242,77 EUR po sklepu o poplačilu v izvršilni zadevi z opr. št. I 000/2020; drugi toženki pa se prepove sprejem denarja oz. razpolaganje z njim (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se Banki X., d. d. naložilo, da drugi toženki ali komu drugemu po njenem nalogu odreče izplačilo denarnega zneska v višini 73.242,77 EUR (II. točka izreka).

2Tožnica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje.

Za pritožnico je neprimerno in nesprejemljivo, da v predmetni zadevi odloča ista sodnica, kot je odločala o terjatvi prve toženke zoper njo. Podrobneje pojasnjuje razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in terjatvami druge toženke ter dokazno stisko v zvezi z izkazom subjektivne nevarnosti.

3Toženci so na pritožbo odgovorili. V odgovoru predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglašajo stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica in tretji toženec sta bivša zakonca. Med njima poteka več postopkov; med drugim tudi postopek v zadevi III P 000/2022, v kateri tožnica zoper prvo toženko uveljavlja uporabnino in odškodnino. Tretji toženec je prokurist prve ter zakoniti zastopnik in edini družbenik druge toženke. Prva toženka je imela izvršljivo terjatev zoper tožnico, ki jo je cedirala drugi toženki. Postopek teče pred izvršilnim sodiščem v Velenju, v njem pa je bil vstop v izvršbo dovoljen novi upnici - drugi toženki.

6Tožnica s predmetno tožbo izpodbija cesijo, hkrati pa s primarnim predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga, da se izvršilnemu sodišču prepove izplačilo terjatve iz naslova kupnine od prodane nepremičnine; podredno pa, da se banki naloži, da odreče izplačilo denarnega zneska z računa druge toženke. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sprejeti odločitvi. Sodišče je izhajalo iz določb 270. in 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter ju pravilno interpretiralo in tudi ni zagrešilo nobene od procesnih kršitev.

7Neutemeljen je pritožbeni očitek, s katerim se (smiselno) oporeka sodničini nepristranskosti. Nobena zakonska določba ne preprečuje, da isti sodnik sodi v različnih zadevah med istimi pravdnimi strankami.

8Tožnica v pritožbi ponovno opozarja na razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in terjatvami druge toženke. Vendar pa - kot je že pravilno opozorilo sodišče - bilance stanja ne omogočajo sklepanja, da druga toženka ne bi zmogla poplačati terjatve. Na njihovi podlagi še ni mogoče izluščiti subjektivne nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožnica dejanj ali ravnanj druge toženke, ki bi jih lahko šteli kot odtujevanje ali skrivanje premoženja oz., ki bi verjetno kazala na možnost odtujevanja, niti ni zatrjevala. Dejanja tretjega toženca, ki naj bi zase zadržal večje zneske gotovine, so se zgodila pred več kot osmimi leti. Poleg tega pa je že sodišče v izpodbijanem sklepu opozorilo, da je dolžnik v tem postopku za izdajo začasne odredbe le druga toženka. Zato so predmet presoje le njena ravnanja.

9Glede na pojasnjeno je odločitev sodišča pravilna, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).