VSM Sklep I Cp 609/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom naložilo prvi toženi stranki (v nadaljevanju prvi toženec), da v roku 15 dni v korist proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) plača 399,31 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) s pravočasno pritožbo izpodbija uvodoma navedeni sklep zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi zmotno upoštevalo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Sodišče v pravdnem postopku določbe ZBPP uporablja le takrat, kadar je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) o priglašenih stroških izvajalca brezplačne pravne pomoči že odločil in so navedeni stroški že bili izplačani iz sredstev sodišča, ob dodatnem pogoju, da je stranka, ki je upravičena do BPP, uspela in ji je nasprotna stranka dolžna povrniti stroške. V takem primeru mora sodišče v skladu s 46. členom ZBPP po uradni dolžnosti upoštevati stroške, ki jih je med sodnim postopkom že založila RS za upravičenca do BPP in odločiti, čeprav teh stroškov upravičenec v samem rednem postopku ne priglasi, da je te stroške v korist proračuna RS dolžna plačati nasprotna stranka. O stroških, ki jih upravičencu iz sredstev proračuna RS še ni založila, pa sodišče odloča samo na podlagi določb ZPP. V predmetni zadevi izvajalec BPP plačila sredstev še ni zahteval in do plačila tako še ni prišlo, kar pomeni, da še niso nastopili pogoji, da bi se pri odločitvi o stroških upoštevale določbe ZBPP, in da bi se nasprotni stranki naložilo, da stroške plača v korist proračuna RS. V primeru pravnomočnosti izpodbijanega sklepa bi bila RS neupravičeno obogatena, saj bi prejela plačilo, ki ga sploh ni upravičena zahtevati.

Podrejeno izpodbija odločitev v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožniku priznalo stroške v polovični vrednosti po določbi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Sodišče prve stopnje naj bi pri tem spregledalo, da v trenutku podaje predloga za odmero stroškov (dne 15. 5. 2023) navedena zakonska določba ni več veljala. To, upoštevaje pritožbi priloženo pojasnilo Ministrstva za pravosodje, Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo, št. 007-125/2021-2030-38 z dne 21. 12. 2022, pomeni, da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških moralo upoštevati določbe ZOdv-G in tožniku priznati stroške v celotnem znesku po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), in sicer 783,60 EUR.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da prvemu tožencu naloži, da v roku 15 dni tožniku povrne 783,60 EUR z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter podrejeno, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu z določilom 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo 366. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka.

6Tožniku je bila z odločbo Okrožnega sodišča v A. Bpp 92/2022 z dne 2. 2. 2022 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v predmetnem postopku do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, torej pravica, da se sredstva za pokritje nagrade in stroškov dodeljenega mu odvetnika zagotovijo iz proračuna RS (tretji odstavek 1. člena in 44. člen ZBPP). Pri tem je bil dodeljeni odvetnik dolžan pristojni strokovni službi za BPP v 15 dneh po opravljeni storitvi predložiti izpolnjeno napotnico s stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (prvi in tretji odstavek 40. člena ZBPP). V kolikor navedenega ni izpolnil, ni upravičen do plačila storitev BPP iz proračuna (peti odstavek 40. člena ZBPP), vendar to še ne pomeni, da ni pogojev za uporabo določb ZBPP pri odločitvi o stroških, kot navaja pritožba.

7Sodišče prve stopnje je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP tožniku, s katero je bilo seznanjeno s strani strokovne službe sodišča, utemeljeno upoštevalo določbe ZBPP pri odločitvi o stroških. Tožnik namreč ni navajal, da bi mu pravica do BPP prenehala, oziroma da bi se le-tej odpovedal. Prav tako se temu upravičenju ni mogel učinkovito odpovedati (z učinkom za nazaj) s tem, da njegov pooblaščenec ni priglasil zahtevka za kritje potrebnih pravdnih stroškov (po opravljeni storitvi) pri službi za BPP. Po ravnanju pooblaščenca, tudi če bi bilo le-to v dogovoru s stranko, ni mogoče šteti, da BPP za ta pravdni postopek ni bila odobrena. Nedopustno je, da bi stranka v dogovoru z dodeljenim odvetnikom (čeprav ima le-ta možnost priglasiti stroške pri pristojni strokovni službi za BPP in dobiti plačilo za svoje delo iz proračuna) v situaciji, ko izve, da je nasprotna stranka dolžna povrniti njene pravdne stroške v celoti, odstopila od BPP na način, da pooblaščenec kot izvajalec BPP ne bi priglasil stroškov v postopku BPP, posledično pa bi dobil plačilo stroškov za odvetnikovo delo v polni višini po OT.¹ Upoštevati je treba, da je bil odvetnik postavljen z odločbo sodišča in bi mu po pravilih, ki veljajo za izvajanje storitev v okviru sistema BPP, pripadal polovični znesek za opravljeno delo.

8Prav tako so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bo RS neupravičeno obogatena. To preprečuje sedmi odstavek 40. člena ZBPP, ki določa, da če je znesek, za katerega je sodišče v odločbi o stroških postopka po tretjem odstavku 46. člena tega zakona odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do BPP, povrniti v korist proračuna RS, višji od zneska BPP, ki ga pozneje strokovna služba za BPP po šestem odstavku tega člena odobri, in je nasprotna stranka znesek iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona že plačala v korist proračuna RS, se upravičencu do BPP iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela BPP. Če nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna RS, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do BPP. RS torej v nobenem primeru ne obdrži presežka², temveč ga bodisi povrne upravičencu do BPP bodisi terjatev v tem delu odstopi upravičencu do BPP.

9Iz spisa izhaja, da je tožnik stroške priglasil v tožbi, ki jo je vložil priporočeno po pošti dne 16. 2. 2022, zato je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov pravilno uporabilo takrat veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv. Tožnik je z vlogo z dne 15. 5. 2023 med drugim ponovno priglasil stroške, o katerih je že bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, pritožba pa s sklicevanjem na to dejstvo ne more doseči odmere stroškov na podlagi z novelo ZOdv-G spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv, ki ukinja upravičenost odvetnika le do polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, in ki se je pričel uporabljati z dnem 26. 4. 2023.

10Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP), saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP).

¹ Primerjaj VSL Sklep II Cp 865/2023 z dne 24. 8. 2023.
² Glede na pritožbene navedbe je to v predmetni zadevi celoten znesek po izpodbijanem sklepu.