VSRS Sklep II DoR 436/2023

Predlog se zavrne.

1V obravnavani zadevi so tožniki kot etažni lastniki zoper toženca vložili tožbo za izpraznitev (hišniškega) stanovanja z ID znakom: del stavbe ..., ki je skupni del stavbe v etažni lastnini. Namen izpraznitve stanovanja je bila naknadna prodaja stanovanja. Toženca naj za uporabo stanovanja ne bi imela pravnega naslova.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da sta toženca v roku 15 dni dolžna izprazniti stanovanje št. 3 v pritličju, v izmeri 46,2 m2, s kletno shrambo iste številke v izmeri 7,8 m2 kot posamezni del stanovanjske stavbe v ..., zgrajene na parc. št. 2490, z ident. št. 3E, ter ga prostega oseb in vseh svojih stvari izročiti v posest tožnikom. Toženca je obvezalo, da sta dolžna solidarno tožnikom povrniti pravdne stroške.

3Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožencev in razsodilo, da tožbeni zahtevek tožnikov zavrne, in jim naložilo plačilo stroškov tožencev, nastalih v postopku na prvi stopnji, kakor tudi pritožbenih stroškov. Presodilo je, da so tožniki prvo toženko ves čas obravnavali kot najemnico, in sicer v vseh pisnih listinah (računi, razdelilniki stroškov, cenitveno poročilo, soglasja za odprodajo hišniškega stanovanja, soglasja za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe...), razen v dopisu z dne 12. 12. 2019, naslovljenem na prvo toženko. S konkludentnimi dejanji je bila izražena volja za sklenitev najemne pogodbe.

4Zoper takšno odločitev vlaga štirinajsta tožnica predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanja:

"Ali je pravilna materialnopravna presoja Višjega sodišča v Mariboru, da je v okoliščinah konkretnega primera, ob nespornem izostanku sklenitve pisne najemne pogodbe, med strankami prišlo do konkludentne sklenitve najemnega razmerja in posledične konvalidacije najemne pogodbe v skladu s teorijo realizacije?"

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljeno vprašanje tem merilom ne ustreza. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).