UPRS Sklep IV U 45/2020-34

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi sama svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijanim upravnim aktom z dne 4. 12. 2019 odločila o rednem in podaljšanem obratovalnem času v letu 2020 za gostinski lokal A. V 1. točki izreka je A. A., s. p. potrdila obratovalni čas za obratovanje gostinskega lokala A. na naslovu ..., v rednem obratovalnem času v letu 2020, in sicer za vse ponedeljke, torke, srede, četrtke in petke med 6.00 in 22.00 uro, za vse sobote in nedelje pa med 7.00 in 22.00 uro. V 2. točki izreka je izdala soglasje za obratovanje navedenega gostinskega lokala v podaljšanem obratovalnem času v letu 2020 za naslednji podaljšani obratovalni delovni čas: - za obratovanje znotraj gostinskega lokala za vse ponedeljke, torke, srede in četrtke od 22.00 do 23.00 ure in za vse petke in vse sobote od 22.00 do 1.00 ure naslednjega dne; - za obratovanje na zunanjih delih (letni vrt, terasa, samostojni objekt - kozolec) gostinskega lokala za vse petke in vse sobote od 22.00 do 24.00 ure.

2Iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta izhaja, da je gostinka k svoji vlogi priložila listine, določene v 4. členu Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Nazarje (v nadaljevanju Pravilnik Občine Nazarje). Tožena stranka je svojo odločitev o potrditvi rednega obratovalnega časa gostinskega lokala in o izdaji soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, vse za leto 2020, oprla na določbe 12. člena Zakona o gostinstvu, na 3. in 4. člen Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljevanju Pravilnik ministra) in 4. in 5. člen Pravilnika Občine Nazarje. Upoštevala je dejstvo, da se gostinski lokal po prostorskem aktu nahaja na območju poslovno stanovanjskih dejavnosti in posluje v mešanem poslovno stanovanjskem naselju Nazarje. Iz obrazložitve je še razvidno, da je upravni organ po uradni dolžnosti pridobil podatke o kršitvah, povezanih z obratovanjem delovnega časa gostinskega lokala. Tržni inšpektorat je sporočil, da je bila v letu 2019 obravnavana ena kršitev obratovalnega časa gostinskega lokala. S strani Policijske postaje Mozirje je upravni organ prejel podatke, da je bila 12. 7. 2019 zabeležena prekoračitev delovnega časa v povezavi s teraso lokala, prekrški zoper javni red in mir pa niso bili zabeleženi.

3Tožena stranka je po županu Občine Nazarje z odločbo z dne 12. 2. 2020 pritožbo tožeče stranke zavrnila kot neutemeljeno.

4Tožeča stranka je zoper izpodbijani akt vložila tožbo zaradi hujše kršitve pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je stanovalec v stanovanjski hiši na naslovu ..., ki se nahaja v neposredni bližini večstanovanjske stavbe na naslovu ..., v kateri se v pritličju nahaja tudi lokal A. Posebej jo je motilo, da je tožena stranka za razliko od odločbe za obratovanje istega lokala za leto 2019 z izpodbijano odločbo izdala dovoljenje za obratovanje v letu 2020 tudi na zunanjih delih (letni vrt, terasa, samostojni objekt - kozolec). Trdila je, da je terasa črna gradnja. Poleg tega se je tožeča stranka v preteklosti večkrat pritoževala pri toženi stranki, pristojni inšpekciji in Policijski postaji Mozirje zaradi prekomernega hrupa, ki ga povzročajo gostje lokala A., saj ima lokal odprt dostop na teraso lokala, ki je manj kot 5 metrov oddaljen od stanovanjskega objekta, v katerem prebiva tožeča stranka. Sklicevala se je na izjave sosedov, iz katerih izhaja, da jih zelo moti hrup iz lokala, še posebej hrup, ki prihaja s terase. Tožeča stranka je menila, da bi morala biti tožena stranka pri izdaji soglasja za leto 2020 še toliko bolj pozorna in previdna ter dosledno upoštevati veljavne predpise, saj ji je problematika prekomernega hrupa v nočnih urah (med 10.00 zvečer in 6.00 zjutraj) poznana. Izpodbijana odločba je bila izdana, ne da bi tožena stranka upoštevala preteklo stanje, pritožbe sosedov in na sestanku z dne 14. 11. 2012 dosežen dogovor.

5Tožeča stranka je zatrjevala, da je bila izpodbijana odločba izdana v nasprotju s 5. členom Pravilnika Občine Nazarje. Lokal A. se nahaja v stanovanjskem naselju in ne izven. Poleg tega bi morala tožena stranka v skladu s 4. členom Pravilnika ministra upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski obrat, vendar se do teh kriterijev ni opredelila. Trdila je, da v Občini Nazarje ni nobene potrebe gostov, da bi v tako strnjeni stanovanjski soseski občina izdajala soglasje k obratovanju lokala.

6Tožeča stranka je predlagala, da sodišče po izvedeni glavni obravnavi odpravi izpodbijano odločbo oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje upravnemu organu, tožeči stranki pa prizna in odmeri stroške postopka na podlagi priglašenega stroškovnika.

7Tožena stranka po pozivu sodišča ob posredovanju upravnega spisa na tožbo ni odgovorila.

8Prizadeta stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da na podlagi tržnega interesa oddaja vloge za obratovanje lokala s podaljšanim obratovalnim časom. Pri tem upošteva interes gostov, zato za podaljšani obratovalni čas med tednom zaproša za čas od 22.00 do 23.00 ure, ob petkih in sobotah pa od 22.oo do 1.00 ure naslednjega dne. Pri vlaganju vlog je vedno pozorna na lokalno skupnost. Nadalje je navajala, da trditve tožeče stranke, da naj terasa ne bi imela gradbenega dovoljenja, za predmetno zadevo niso pomembne. Po trenutno veljavni zakonodaji in prostorskem načrtu Občine Nazarje je takšno poslovanje zakonito. Navajala je, da trditve tožeče stranke o tem, kolikokrat je klicala policijo in se pritoževala glede domnevnega hrupa, niso izkazane. Potrdila je, da tožeča stranka kar naprej kliče policijo, vendar so klici neutemeljeni in merijo na medsosedsko nagajanje. Tožeča stranka ni predložila dokazov o tem, da je policija ugotovila kršitve in izrekla globo. Če bi bile prijave utemeljene in bi bile kršitve ugotovljene, ji tožena stranka že zdavnaj ne bi podaljšala obratovalnega časa. Tudi tržna inšpekcija, ki jo tožeča stranka prav tako kliče, ni ugotovila nepravilnosti. Prizadeta stranka je zanikala navedbe o uriniranju gostov v okolici lokala. Prav tako je zanikala trditve, da se lokal nahaja na območju stanovanj. Trdila je, da se nahaja na območju centralnih dejavnosti, kjer se izvajajo tudi druge dejavnosti. Poleg tega leži lokal neposredno ob glavni cesti. Opozorila je še, da je tožeča stranka v pritličju stavbe, v kateri stanuje, včasih sama izvajala gostinsko dejavnost, sedaj pa oddaje prostore v najem. V lokalu, ki ga sama oddaja, jo gostje, ki prav tako pijejo do 22.00 ure zvečer, ne motijo. Nepošteno je kriviti goste lokala A. za uriniranje, če pa ima pod svojim stanovanjem tožeča stranka goste lokala, ki bi prav tako lahko urinirali okoli njene stavbe. Prizadeta stranka je menila, da je tožba konstrukt in pomeni zlorabo pravnih sredstev. Predlagala je zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

9V prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 8. 2020 je tožeča stranka navajala, da te navedbe prizadete stranke niso relevantne za odločitev v predmetni zadevi, poleg tega pa so v določenih delih tudi neresnične. Namigovala je na uslužnost tožene stranke v razmerju do prizadete stranke, saj ima prizadeta stranka prostore, v katerih obratuje njen lokal, v najemu od nekdanjega župana tožene stranke. Nadalje je zatrjevala, da je bila ena od prejšnjih odločb o obratovalnem času lokala prizadete stranke ponarejena. Zatrjevala je, da sta ji tožena stranka in prizadeta stranka z dejanji v postopku onemogočali sodelovanje v predhodnih postopkih za izdajo soglasja k obratovanju lokala v podaljšanem delovnem času.

10Prizadeta stranka je v pripravljalni vlogi z dne 18. 9. 2020 menila, da je tožba nesklepčna. Navajala je, da niso izpolnjeni pogoji niti se nič ne spremeni, četudi bi tožeča stranka s tožbo uspela. Prizadeta stranka tako ali tako celotno leto 2020 posluje omejeno. Od izbruha covida je bil lokal zaprt, trenutno so novi ukrepi, gostov je več kot 50 % manj, zvečer praktično ni nikogar več. Četudi bi tožeča stranka uspela, za nazaj nikakor ni mogoče odpraviti dejstva, da je lokal bil odprt, od 18. 9. 2020 dalje pa se bodo lokali zaradi covid ukrepov zapirali ob 22.00 uri. Tako bo stanje za nazaj ne glede na uspeh pravde nespremenjeno. Glede navedb, ki jih je tožeča stranka podala v pripravljalni vlogi, je navajala, da gre za hude obtožbe, ki pa so nerelevantne za predmetno zadevo.

K I. točki izreka

11Tožba ni dopustna.

12Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. V skladu z določbami prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov v upravnem sporu, mora za to izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga sicer ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče, tako kot na obstoj ostalih procesnih predpostavk iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če ugotovi, da tožeča stranka nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo s sklepom zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).¹

13V obravnavani zadevi je predmet presoje upravna odločba, s katero je tožena stranka potrdila oziroma dala soglasje za obratovanje gostinskega lokala A. v letu 2020 v rednem in podaljšanem obratovalnem času. Čeprav tožeča stranka ni izrecno navedla, ali upravno odločbo izpodbija v celoti ali pa le v določenem delu, je iz vsebine tožbe, zlasti njene 1. točke, razvidno, da je tožbeno sporna izdaja soglasja za obratovanje navedenega lokala in njegovih zunanjih delov v podaljšanem obratovalnem času v letu 2020. Tožeča stranka je tožbo vložila kot izpodbojno, saj je zahtevala odpravo izpodbijane odločbe (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).

14Po presoji sodišča tožeča stranka z izpodbojno tožbo ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja. Z izpodbijano odločbo je namreč bil potrjen redni obratovalni čas gostinskega lokala in podano soglasje k podaljšanemu delovnemu času v letu 2020. Sporna odločitev tožene stranke je tako v razmerju do tožeče stranke imela pravne učinke le v letu 2020, v katerem je veljala izpodbijana ureditev obratovanja gostinskega lokala. Navedeno ima za posledico, da izpodbijana odločba po poteku leta 2020 nima več nobenih pravnih učinkov. Učinek izpodbijane odločbe se je kazal izključno v načinu poslovanja gostinskega lokala v letu 2020, z iztekom tega leta pa so pravni učinki odločbe prenehali. Z izpodbojno tožbo, s katero je tožeča stranka primarno predlagala odpravo izpodbijane odločbe, podredno pa njeno odpravo in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, si tako tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, kar pa pomeni, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.²

15Sodišče je zato tožbo, ker izpodbijana odločba očitno ne posega v pravice tožeče stranke ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist, zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

16Sodišče se ob ugotovitvi, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, do (drugih) tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj tožbe ni obravnavalo meritorno.

17K zgoraj navedenemu sodišče dodaja, da je na pomanjkanje pravnega interesa v pripravljalni vlogi z dne 18. 9. 2020 tožečo stranko opozorila že prizadeta stranka. Ta se je osredotočila predvsem na posledice ukrepov zaradi covida na obratovanje gostinskih lokalov, a je opozorila tudi, da za nazaj ni mogoče odpraviti učinkov odprtega lokala. Tožeča stranka se na navedbe prizadete stranke ni odzvala z morebitno spremembo tožbe.

18Tožeča stranka bi namreč lahko (ob izkazanem pravnem interesu) v skladu s 33. členom ZUS-1 tožbeni zahtevek po izteku leta 2020 preoblikovala tako, da bi zahtevala ugotovitev, da je bilo z odločbo poseženo v njene pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). V skladu z določbami prvega odstavka 33. člena ZUS-1 se namreč lahko s tožbo v upravnem sporu zahteva odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravice tožeče stranke ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Tožeča stranka ima možnost, da postavi v svoji tožbi več zahtevkov iz 33. člena ZUS-1. Prav tako lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbo spremeni in prilagodi morebitnim spremenjenim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahtevala, in ne poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani. Tožeča stranka tako lahko spremeni tožbeni zahtevek na odpravo akta tudi v ugotovitveni zahtevek, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želela, da sodišče o tem odloči.³ V obravnavani zadevi tožeča stranka tožbenega predloga ni spremenila iz izpodbojnega v ugotovitvenega, k temu pa je sodišče tudi ni bilo dolžno pozivati, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe.⁴ Sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 vezano na tožbeni predlog, zato ne more odločiti drugače, kot predlaga tožeča stranka v tožbi.

K II. točki izreka

19V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Prim. VSRS sklep I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010, VSRS sklep I Up 234/2022 z dne 22. 2. 2023, UPRS sklep I U 887/2018-16 z dne 16. 1. 2020, UPRS sklep I U 1492/2017-10 z dne 27. 5. 2020 in drugi.
² Prim. UPRS sklep III U 222/2019-17 z dne 21. 10. 2021.
³ Prim. VSRS sklep I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.
⁴ Prim. VSRS sklep I Up 175/2022 z dne 19. 10. 2022.