VSK Sklep CDn 151/2023

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam trpi svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 27. 3. 2023 spremenilo tako, da predlaganega vpisa zaznambe spora ni dovolilo.

2Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je v okoliščinah konkretnega primera stališče sodišča prve stopnje nezakonito in neustavno ter nevarno za pravno varnost. To je ustavno nedopustno. Sodišče prve stopnje omenja, da bi lahko vložil predznambo, vendar pri tem spregleda, da predlagatelj (zaradi krivdnih ravnanj nasprotne stranke) ne razpolaga s podpisano zasebno listino oziroma s prodajno pogodbo. V kolikor pritožbeno sodišče ocenjuje, da na takšni podlagi obstojijo pogoji za vpis predznambe, predlaga, da izpodbijani sklep podrejeno spremeni tako, da dovoli vpis predznambe pridobitve lastninske pravice. Gotovo je, da predlagatelj ne more "popolnoma pravno izviseti". Načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka je sicer strogo, a ne sme iti tako daleč, da zaradi tega pride do oškodovanja imetnika pravice. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma prekinitev postopka ter podajo zahteve za presojo ustavnosti 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), podrejeno pa, da se dovoli vpis predznambe lastninske pravice.

3Na pritožbo je nasprotni udeleženec odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi izpodbijanega sklepa. Predlagal je zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagatelj je predlagal zaznambo spora na podlagi tožbe z dne 9. 2. 2023, s katero uveljavlja sklenitev pravnega posla o pridobitvi lastninske pravice na predmetnih nepremičninah. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ki se lahko zaznamuje v zemljiški knjigi po prvem odstavku 79. člena ZZK-1. Pravilno je pojasnilo, da predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče predlagati zgolj na podlagi tožbe, s katero predlagatelj (tožnik) zahteva izvirno pridobitev te pravice. Da se vsebina zahtevka, ki ga predlagatelj (v pravdnem postopku tožnik) uveljavlja s prej omenjeno tožbo, ne nanaša na izvirno pridobitev lastninske pravice, za pritožnika ni sporno. Navedeno ne pomeni, da je "popolnoma pravno izvisel", kot navaja. Očitki glede pravne (ne)varnosti so enostranski in pavšalni. V nasprotju s pravili zemljiškoknjižnega postopka je predlog, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da namesto predlagane zaznambe spora dovoli vpis predznambe pridobitve lastninske pravice. Neprepričljivi in nenazadnje nezadostno argumentirani so tudi očitki, da je določba 79. člena ZZK-1 neustavna oziroma neskladna z Ustavo. Podanemu predlogu za prekinitev in sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem pritožbeno sodišče ni sledilo.

6Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca temelji na prvem odstavku 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. Zavzemanje za drugačno stroškovno odločitev ni utemeljeno.