VSL Sklep II Cp 2032/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tč. I., III. in IV. izreka spremeni tako, da se v tem delu glasi:

„Ugovoru predlagatelja zoper plačilni nalog N 17/2019 z dne 15. 6. 2022 se delno ugodi in se mu naloži plačilo sodne takse v znesku 1.260 EUR, ki jo je dolžan plačati v 12 (dvanajstih) obrokih po 105 EUR, in sicer tako, da plača prvi obrok v roku 15 (petnajst) dni, kot izhaja iz plačilnega naloga, ki ga bo prejel po izdaji tega sklepa, naslednjih enajst obrokov pa v naslednjih mesecih po plačilu prvega obroka do 15. dne v tekočem mesecu.“

II. V preostalem delu se ugovor in pritožba zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da zavrne predlagateljev ugovor zoper plačilni nalog N 17/2019 z dne 15. 6. 2022, s katerim mu je naložilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 2.444,40 EUR (tč. I. izreka izpodbijanega sklepa), zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (tč. II. izreka izpodbijanega sklepa), hkrati pa razveljavilo omenjeni plačilni nalog (tč. III izpodbijanega sklepa) in predlagatelju dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo v omenjenem znesku 2.444,40 EUR, v štiriindvajsetih mesečnih obrokih po 101,85 EUR (tč. IV. izreka izpodbijanega sklepa).

2Predlagatelj je po skrbnici v vlogi, ki jo je naslovil „Prošnja za nujno Bpp in Pritožba“, in je bila vložena v pritožbenem roku, predlagal, da se mu dodeli brezplačna pomoč odvetnika¹, izpodbijani sklep pa naj se spremeni tako, da se ga oprosti plačila sodne takse za vloženo pritožbo ali pa taksa pravilno odmeri v znesku 33 EUR. Navedel je, da proti njemu poteka protiustavna izvršba, s katero mu sodišče že dvaindvajset let uničuje gospodarsko premoženje in onemogoča opravljanje gospodarske dejavnosti, posledično pa povzroča nevzdržno socialno in psihično stisko. Sodišče ni upoštevalo, da je poleg zdravja izgubil vse pošteno zasluženo premoženje in stanovanje, med njegovo premoženje pa štelo razgrajeni osebni avtomobil, nevozno motorno kolo in malo tovorno vozilo. Prav tako sodišče ni upoštevalo sodnih taks, ki mu jih nalagajo druga sodišča, niti sodno zapečatene delavnice in drugih izvršb na njegovo pokojnino. Navaja še, da zavrnitev njegovega predloga za oprostitev temelji na cenzusu dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, ki je sramota za socialno in pravno državo.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlagatelju odmerilo sodno takso za pritožbo zoper svoj sklep z dne 24. 5. 2022, s katerim je odločilo, da ne dopusti spremembe predloga in zavrnilo njegov predlog, da se mu dodeli v last nepremičnina – delavnica, ki stoji na parceli 000/35 k.o. ... Prvotno je predlagatelj zahteval še dodelitev v last nepremičnine parc. št. 000/14 k.o. ... Sodišče prve stopnje je kot vrednost spornega predmeta postopka upoštevalo vrednost 690.000,00 EUR oziroma vrednost, ki jo je predlagatelj navedel v vlogi z dne 14. 1. 2015 kot seštevek vrednosti treh nepremičnin. Predlagateljeva pritožba, za katero je bila odmerjena sodna taksa, je uperjena zoper sklep, s katerim je bilo odločeno le še o nepremičnini parc. št. 000/35 k.o. ..., glede katere je predlagatelj v omenjeni vlogi navedel vrednost v višini 220.000,00 EUR. Ker je za plačilo sodne takse za pritožbo odločilna vrednost predmeta postopka ob njeni vložitvi, je osnova za odmero sodne takse za pritožbo vrednost 220.000 EUR (3. odstavek 19. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). To pa pomeni, da predstavlja takso za pritožbo na podlagi tar. št. 9621 ZST-1, količnika 2,1 za odmero takse za pritožbo in ob upoštevanju 17. člena ZST-1 znesek 1.260 EUR. Pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 15. 6. 2022 (tč. I. izreka izpodbijanega sklepa) je bilo zato treba ugoditi in izpodbijani sklep v tem delu spremeniti tako, da se predlagateljevemu ugovoru delno ugodi in določi plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 1.260 EUR.

5Neutemeljena pa je predlagateljeva pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ki so določeni v 11. členu ZST-1. Po 6. odstavku 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se šteje, da je prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči, če njegov lastni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), kar znaša 843,78 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predlagatelj prejema pokojnino v višini 1.058,90 EUR ter tako presega navedeni cenzus. Te dejanske ugotovitve predlagatelj ne prereka, ampak se ne strinja z višino omenjenega cenzusa, ki pa je zakonsko določen. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse je že zato pravilna.² Ker pa je bilo predlagatelju določeno obročno plačilo sodne takse, je pritožbeno sodišče glede na nižje odmerjeno sodno takso ustrezno spremenilo izpodbijani sklep tudi v odločitvi o njenem obročnem plačilu.

6Glede na navedeno je bilo treba v skladu z določilom 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pritožbi delno ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep, kot to izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa jo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

¹ Prošnja je bila s sklepom predsednika prvostopenjskega sodišča Bpp 2059/2022 z dne 2. 9. 2022, zavržena, ker je bila prosilcu že prej izdana zavrnilna odločba.
² Pritožbene navedbe, da bi se morale upoštevati tudi takse, ki mu jih nalagajo druga sodišča in izvršbe na njegovo pokojnino predstavljajo dejanske pritožbene novote, poleg tega pa so povsem nesubstancirane, zato so že iz tega razloga neutemeljene.