VSC Sklep Cp 162/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo zahtevo tožene stranke po tožbi A. A. (v nadaljevanju tožena stranka, tudi toženka) za izločitev prvostopne sodnice B. B. z dne 19. 1. 2023.

2Zoper citirani sklep se v pravočasni pritožbi, ki jo vlaga po pooblaščenki, pritožuje tožena stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

V pritožbi navaja, da je primarno in pravočasno zahtevala izločitev Višjega sodišča v Celju kot pritožbenega sodišča. Šele podrejeno je predlagala izločitev sodnice B. B., ki je sodila v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje in izdala izpodbijano sodbo. Slednje je iz pritožbe jasno razvidno in v njej izrecno zapisano, kot tudi, da ni bila zahtevana izločitev sodnice B. B. v dosedanjem postopku, temveč v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje, čeprav je nato prav sodnica, katere izločitev se zahteva, o predlogu odločila z izpodbijanim sklepom. Zato je izpodbijani sklep najmanj preuranjen; saj je pritožnica predlagala izločitev sodnice na prvi stopnji šele, če ne bi bilo ugodeno njeni zahtevi po izločitvi sodišča druge stopnje. Posledično ni zamujen rok za izločitev sodnice B. B. , saj je pritožnica zahtevala izločitev v ponovljenem postopku, tega ponovnega postopka pa še ni bilo.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki po tožbi (v nadaljevanju tožeča stranka), ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Nosilni razlog pritožbeno preizkušanega sklepa, s katerim je prvostopna razpravljajoča sodnica B. B. po tem, ko je v ponovljenem sojenju po opravljenem naroku za glavno obravnavo že izdala končno prvostopno odločitev, kot prepozno zavrgla zahtevo tožene stranke za njeno izločitev, vloženo po 6. točki 70. člena ZPP, je, kot povzema pritožbeno sodišče, čas vložitve zahteve za njeno izločitev, ki je bila podana šele po koncu obravnave pred prvostopnim sodiščem, to je v pritožbi zoper dne 21. 9. 2022 izdano meritorno sodbo. Prvostopno sodišče je odločitev oprlo na določbo šestega odstavka 72. člena ZPP, po kateri prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.¹ Ker mora stranka (prvi odstavek 72. člena ZPP), če zahteva izločitev, slednjo zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP), je namreč štelo zahtevo za prepozno.

6Sodišče prve stopnje je pri odločanju o toženkini zahtevi za izločitev razpravljajoče prvostopne sodnice pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, ki je v drugem in šestem odstavku 72. člena ZPP.

7Ni moč slediti pritožbeni navedbi, da naj bi bilo iz pritožbe (zoper meritorno odločitev, kot zaradi večje jasnosti dodaja pritožbeno sodišče) nedvoumno razvidno, da pritožnica ni zahtevala izločitve sodnice B. B. v dosedanjem postopku, temveč v ponovljenem postopku pred sodiščem prve stopnje, ki pa ga še ni bilo. Iz uvodnih navedb toženkinega predloga v sicer enotni vlogi, ki jo je slednja v pravno pomembnem delu naslovila z „PRITOŽBA TOŽENE STRANKE zoper sodbo naslovnega sodišča P 18/2020 z dne 21. 11. 2022 in PREDLOG ZA IZLOČITEV SODIŠČA ter podrejeno PREDLOG ZA IZLOČITEV SODNIKA“, izhaja, da je toženka hkrati z vloženo pritožbo zoper prvostopno sodbo podala predlog za določitev drugega pristojnega (pritožbenega) sodišča,² ter podredno predlog za izločitev sodnika. Iz vsebinskih navedb izhaja zahteva toženke, da naj o njeni pritožbi ne odloča Višje sodišče v Celju, zlasti naj o njej ne odločajo tri poimensko navedene višje sodnice istega sodišča, ki so o zadevi že odločale, nato pa iz navedb, vsebovanih v samostojnem odstavku, da naj pri sodišču prve stopnje o zadevi ne odloča sodnica B. B. , ki je sodila v ponovnem postopku pred sodiščem prve stopnje in torej izdala izpodbijano sodbo. Utemeljenosti svoje pritožbene graje, pritožnica, glede na vsebino lastnega predloga za izločitev prvostopne sodnice, ki šele v pritožbi zoper sedaj izpodbijano odločitev navaja, da se je zahteva za izločitev prvostopne razpravljajoče sodnice nanašala na ponovljeno sojenje, ki ga še ni bilo, tako ne izkaže. Glede na naziv tega dela vloge in nadaljnjo vsebino bi lahko šlo kvečjemu za nejasnost v vlogi, tudi v tem primeru pa odločanje prvostopnega sodišča o predlogu v tem delu še pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, za kar je imelo podlago, kaže na postopanje v korist stranke,³ pri čemer je pravilno zavrglo njen predlog kot prepozen, ker je bil podan po koncu glavne obravnave,⁴ kar nenazadnje potrjuje tudi sama pritožbena navedba, da je bil predlog podan, če ne bi bilo ugodeno njeni zahtevi po izločitvi sodišča druge stopnje.

8Ob obrazloženem se pritožba pokaže za neutemeljeno in ker sodišče druge stopnje pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Oz. sodnik posameznik (opomba pritožbenega sodišča).
² O katerem je že odločilo pristojno Vrhovno sodišče RS s sklepom I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023, ki je predlog zavrnilo, pri čemer pa pritožbeno sodišče dodaja, da je tožena stranka predloge podala le v zvezi z odločanjem o pritožbi zoper meritorno odločitev.
³ Ta namreč lahko predlog poda kadarkoli, tudi v ponovljenem sojenju, ob pogoju iz člena 72/2 ZPP, medtem ko postopek vračanja vlog v popravo oz. dopolnitev po čl. 108 ZPP v tej situaciji ni predviden; čl. 72/5 ZPP.
⁴ Obrazložitev pod točko 3 izpodbijanega sklepa.