VSC Sklep I Cp 384/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni:

- v II. točki izreka tako, da ta pravilno glasi: „Dedič A. A. se napoti na pravdo zoper dediča B. B. na ugotovitev, da stanovanjska hiša, ki je bila predmet darilne pogodbe z dne 23. 11. 1983 ter kupljeni gradbeni material in drug material za to hišo, predstavljajo darilo zapustnice v določno opredeljeni vrednosti in ki se všteva v njegov nujni dedni delež ter v zvezi s katerim je B. B. po zapustnici dedno odpravljen“;

- v III. točki izreka tako, da ta pravilno glasi: „Dedič A. A. mora tožbo zoper sodediča B. B. vložiti v roku 30 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje. Če na pravdo napoteni dedič tožbe v tem roku ne bo vložil, bo sodišče zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in dokončalo ne glede na zahtevek, s katerim je dediča napotilo na pravdo“.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem ter nespremenjenem delu (I. in IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka). Dediča B. B. je napotilo na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da od zapustnice ni prejel daril, ki bi se mu vštevala v njegov nujni delež oziroma da ni bil dedno odpravljen (II. točka izreka). Tožbo mora vložiti v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in dokončalo, ne glede na zahtevek, s katerim je dediča napotilo na pravdo (III. točka izreka). Odločilo je še, da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti sklepa dalje oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v tem roku vložena ustrezna tožba (IV. točka izreka).

2Zoper ta sklep se dedič B. B. po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). V pritožbi nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki ga je napotilo na pot pravde, saj bo sicer moral v tovrstnem postopku dokazovati negativno dejstvo. Pri tem poudarja, da je sporno, ali je prejel zatrjevana darila s strani zapustnice, še posebej nepremičnino na naslovu ... Opozarja, da je na naroku in v pisnih vlogah navajal, da navedbe zapustnice v oporoki (in navedbe dediča A. A.) ne držijo, saj so v nasprotju z uradnimi podatki iz zemljiške knjige, ki izkazujejo da zapustnica nikoli ni bila lastnica nepremičnine, ki naj bi jo prejel kot naklonitev. To nepremičnino sta v letu 1983 na podlagi darilne pogodbe od zakoncev C. (teta in stric soproge) prejela on in nekdanja partnerka, pri čemer je sam prejel zgolj ¼ delež. Tudi gradbeni material, ki naj bi ga zanj kupila zapustnica oziroma naj bi ga prejel v dar, je bil kupljen preden je sploh prejel solastniški delež na nepremičnini (sodedič pa navaja, da je le-tega prejel po tem, ko je prejel delež na nepremičnini). Meni še, da je nujni delež pravica, ki pripada dediču in je sodišče ne sme omejiti ter da ne more biti sporno, ali je upravičen do nujnega deleža, temveč je lahko sporna zgolj njegova višina. Prav tako še poudarja, da ima pri tehtanju med dedno odpravljenostjo in pravico do nujnega deleža, slednja močnejši pravni položaj. Tako meni, da bi sodišče prve stopnje moralo na pravdo napotiti sodediča A. A., da ta dokaže svoje trditve, da je prejel zatrjevano darilo in da je dedno odpravljen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Dedič A. A. v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da podana trditvena podlaga podpira zapustničine navedbe v oporoki. V njihovo potrditev je priložil tudi listinsko dokumentacijo, vključno s pogodbami, zemljiškoknjižnimi izpiski in računi. Tako je izpolnil svoje dokazno breme s predložitvijo listinskih dokazov in predlaganjem prič. Sodedič ni konkretiziral svojih trditev dovolj jasno ali s potrebnimi dokazi, saj njegova trditvena podlaga skoraj izključno temelji na dejstvu, da je vpisan v zemljiško knjigo z le ¼ deležem. Meni, da pritožnikovo naziranje, da bi moral biti na pravdo napoten sodedič, ker je uveljavljanje nujnega deleža močnejše od uveljavljanja dedne odpravljenosti, nima pravne podlage. Prav tako pritožnik napačno trdi, da ne more dokazovati negativnega dejstva. Vprašanje zatrjevanja pozitivnega oziroma negativnega dejstva in s tem povezana nadaljnja vprašanja dokaznega bremena pri uporabi 213. člena ZD niso pravno odločilna, saj je odločilno merilo zgolj verjetnost pravice. Predlaga, da se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo in na pravdo napotilo dediča A. A. (v nadaljevanju tudi: nujni dedič), da zoper A. A. (v nadaljevanju tudi: oporočni dedič) vloži tožbo na ugotovitev, da od zapustnice ni prejel daril, ki bi se mu vštevala v njegov dedni delež oziroma da ni dedno odpravljen. Pojasnilo je, da med dedičema obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža. In sicer spor o tem, ali je nujni dedič od zapustnice prejel darilo in je s tem dedno odpravljen oziroma ali je na račun dednega deleža že prejel več, kot pa bi mu po zakonu pripadalo. Ker je oporočni dedič podrobno pojasnil okoliščine nakupa nepremičnine in zakaj je bila namesto prodajne sklenjena darilna pogodba, temu pa priložil ustrezna dokazila, ki se skladajo z navedenim v oporoki,¹ je sodišče prve stopnje štelo, da je oporočni dedič zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu v zapuščinskem postopku glede dedne odpravljenosti, s tem pa štelo pravico A. A. za manj verjetno.

6Na podlagi 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

7Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnik same prekinitve zapuščinskega postopka ne izpodbija, temveč nasprotuje zgolj napotitvi na pravdo.

8Drži, kot je pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, da je oporočni dedič pojasnil okoliščine nakupa nepremičnine, temu priložil ustrezna dokazila, ki se skladajo z zapisanim v napravljeni oporoki zapustnice. Vendar pa je potrebno upoštevati, da nujni dedič B. B. nima pravnega interesa za ugotovitev (ne)obstoja zatrjevanih daril, ki bi se mu vštevala v njegov nujni delež in v povezavi s tem, da ni dedno odpravljen. Tak interes ima lahko zgolj oporočni dedič A. A. Dokazno breme glede spornega obstoja daril in njihove (po 30. členu ZD opredeljene) vrednosti ter v povezavi s tem dedne odpravljenosti (glede na zahtevo za vračunanje daril), v zvezi s katero je nujen tudi izračun višine nujnega deleža in vrednosti zapuščine na način, kot ga opredeljuje 28. člen ZD (za opredelitev vrednosti danih daril, ki bi se naj vštevala v nujni delež, kot ostalega, kar je upoštevno za ugotovitev višine nujnega deleža in dedne odpravljenosti nujnega dediča, pa je upoštevna vrednost v času zapustničine smrti, kar pa iz trditev oporočnega dediča ne izhaja²), je lahko le na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril v zatrjevani upoštevni (30. člen ZD) vrednosti in posledična dedna odpravljenost nujnega dediča, saj v nasprotnem primeru, če nujni dedič ne vloži tožbe v postavljenem roku, zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov v spisu in dokaznega gradiva ne more odločiti v njegovo korist oziroma nima podlage za vračunanje daril v dedni delež in upoštevanje le-teh pri izračunu nujnega deleža, pa tudi ne podlage za odločitev, ali je bil z zatrjevanim darilom tudi dedno odpravljen. Ob tem je še pritrditi pritožniku, da mu tudi ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva (t. j. da ni prejel zatrjevanih daril). Pritožba zato odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo pritožnika, utemeljeno izpodbija.

9Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje na temelju 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo v II. in III. točko izreka tako, da se na pravdo napoti oporočni dedič A. A. z zahtevkom na ugotovitev, da stanovanjska hiša, ki je bila predmet darilne pogodbe z dne 23. 11. 1983 ter kupljeni gradbeni material in drug material za to hišo, predstavlja darilo v določno opredeljeni vrednosti (ki jo bo sam moral opredeliti v tožbi)³, ki se všteva v njegov nujni dedni delež in v zvezi s prejemom katerega je bil dedno odpravljen. Tožbo mora vložiti v roku 30 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, sicer bo sodišče zapuščinsko obravnavo nadaljevalo in dokončalo ne glede na zahtevek, s katerim je dediča napotilo na pravdo.

10Ker v ostalem delu pritožba sklepa sodišča prve stopnje obrazloženo niti ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD, je pritožbo glede še izpodbijane I. in IV. točke izreka zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Zapustnica je v oporoki pojasnila, da je v letu 1983 kupila stanovanjsko hišo na naslovu ... v velikosti 150 m2, ki je bila namenjena nujnemu dediču, a je bila zaradi ugodnejše davčne obveznosti v korist sina in njegove žene sklenjena darilna pogodba. Prav tako mu je kupovala gradbeni in drug material za obnovo.
² Tudi že zato pa je njegova pravica v zvezi z njegovimi trditvami tudi manj verjetna.
³ Glede na v pravdnem postopku uveljavljeno dispozitivno načelo, mora na pravdo napoteni tožbeni zahtevek (materialnopravno) pravilno oblikovati sam in na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni vezan. Slednji mu le podeljuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP.