VSRS Sklep X DoR 25/2023-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je tretji odstavek 48. člena v povezavi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o dohodnini razlagalo na način, da je za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas štelo tudi osebo, ki dela krajši delovni čas in ima pravico do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih?

1Upravno sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi ter odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4212-351/2020-5 z dne 3. 7. 2020, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-04-14/2020-2 z dne30. 10. 2020, odpravilo ter zadevo vrnilo davčnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi izpodbijane odločbe je bila tožniku odmerjena dohodnina za let0 2019 v znesku 1.387,50 EUR in obresti v znesku 35,29 EUR ter akontacija dohodnine za obdobje januar – marec 2020 v znesku 346,89 EUR in obresti v znesku 7,58 EUR. Prvostopenjski davčni organ je določil znesek mesečnega obroka akontacije dohodnine za obdobje od januarja 2020 dalje v višini 311,20 EUR.

2V razlogih navedene pravnomočne sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je po njegovi presoji zmotno stališče davčnega organa in toženke, da se zakonska dikcija „oseba, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas“ ne nanaša na zavezanca oziroma osebo, ki je upravičena do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost ali do sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva, ker ni izpolnjen pogoj, da je zavezanec oziroma oseba na podlagi pravnega razmerja z zavezancem zavarovana za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Meni, da gre pri tožniku zaradi koriščenja starševskega dopusta za specifično situacijo in je tako prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določbe prvega odstavka 59. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Posledično je tožbi ugodilo.

3Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne razlage materialnih določb ZDoh-2 v povezavi s socialnimi ukrepi na področju starševstva, glede katerih obstoji nasprotujoča si praksa Upravnega sodišča.¹ Vrhovno sodišče se z vprašanjem izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 59. člena ZDoh-2 (obvezno zavarovanje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas) še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

¹ V celoti vsebinsko nasprotno stališče od obravnavanega v izpodbijani sodbi, je Upravno sodišče zavzelo v sodbi I U 1192/2020 z dne 31. 5. 2022.