UPRS Sodba I U 202/2021-15

I. Tožbi se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 06122-4626/2017-20-35204 s 13. 2. 2019, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-86/2019/2 (06421125) z 12. 11. 2020 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Potek upravnega postopka

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo med seboj povezanih skladiščnih objektov, ki se nahajajo ob južni strani obstoječega proizvodnega skladiščnega objekta ... in v odmiku 4,95 m do 6,5 m severno od zidane med posestne ograje na zemljišču parc. št. 132/8 in 133/6 k.o. ..., v izreku navedenih izmerah in višinah, ter jih odstraniti v roku 120 dni po vročitvi odločbe.

2V obrazložitvi opisuje potek postopka in zaključuje, da ne gre za prefabrikat, temveč za zgrajene objekte s točno določenim namenom, ki se nahajajo na stalno določenem mestu ter za gradnjo katerih je potrebno gradbeno dovoljenje, česar tožnik ni izkazal. Sklicuje se na 1.1.5. in 12.1. točko prvega odstavka 2. člena ter na prvi odstavek 3. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

3Drugostopenjski organ je s pritožbeno odločbo dopolnil izrek prvostopenjske odločbe z besedami "in vzpostaviti prejšnje stanje"; v ostalem je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri v bistvenem navaja, da se prvostopenjski organ sploh ni opredelil do izjav o lastnostih objektov, ki jih je priložil v spis, niti do njegovih navedb glede priloženih certifikatov. Poudarja, da je verjel proizvajalcu objektov, projektantu in podjetju A., ki je podalo izrecno izjavo, da gre pri teh objektih za prefabrikat in za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno ter zlasti Upravni enoti Domžale in inšpekcijskemu organu, ki je montažni PVC šotor, ki je prej stal na parc. št. 132/2 k.o. ..., štel za enostaven objekt. Trdi, da je prvostopenjski organ kršil 36. člen Ustave, zaradi česar bi morali biti vsi dokazi, ki jih je pridobil brez tožnikove vednosti, izločeni ter da ni substancirano navedel razlogov za odstranitev gradnje, niti ni utemeljil, zakaj šteje gradnjo vseh spornih objektov za nelegalno. Zatrjuje tudi, da je bilo v postopku napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj se dimenzije objektov, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, ne skladajo z dejanskimi, ki jih je naročil pri podjetju A., poleg tega je organ napačno ugotovil, da je za objekte temeljenje izvedeno z armirano betonsko ploščo, nad katero je nato sledil nanos industrijskega estriha. Izpostavlja tudi, da je bila izpodbijana odločba zanj presenečenje, saj je ni pričakoval. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v zvezi z odločbo druge stopnje odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

Odločanje po sodnici posameznici

6Sodišče je na seji 4. 5. 2023 sprejelo sklep I U 202/2021-10, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).¹ Ugotovilo je namreč, da se zadeva v bistvenem nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti postopka v zvezi z naložitvijo inšpekcijskega ukrepa tožniku, v zvezi s čimer je uveljavljena obširna sodna praksa. Sporno je tudi dejansko stanje, ki pa po presoji sodnega senata ni zapleteno in s tem v zvezi pravilnost uporabe relevantnih materialno pravnih predpisov.

7Sicer pa je na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 5. 5. 2023 tožnikova pooblaščenka odgovorila, da nima ugovora zoper sestavo sodišča. Toženka se naroka za glavno obravnavo, kljub pravilnemu vabljenju, ni udeležila.

Datum odločitve sodišča

8Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka zapisnika.²

Dokazni sklep

9V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve ter v listine, ki jih je tožnik priložil k tožbi (priloge A2 do A5).

10Kot prepozen je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v listine, predložene na naroku za glavno obravnavo 5. 5. 2023 (priloge A6 ? fotografije poteka gradnje spornih objektov; A7 ? sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. P06122-2611/2011-43-35204 s 13. 4. 2017 in A8 ? sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 06122-4488/2016-6-35024 s 23. 1. 2017). Ker je tožba v upravnem sporu sodno varstvo pravic in pravnih koristi pravnih subjektov zoper odločitve državnih organov ter je za njeno vložitev v 28. členu ZUS-1 predpisan prekluziven rok, po presoji sodišča po poteku tega roka tožbe ni več mogoče širiti z navajanjem dejstev in dokazov, ki niso bili navedeni že v pravočasni tožbi. Sodišče je zato izvedbo na naroku za glavno obravnavo predlaganih dokazov (listin), ki so bili torej predlagani po preteku roka za tožbo, zavrnilo. Ob tem je treba poudariti, da tožnikova pooblaščenka, kljub izrecnemu vprašanju sodnice, ni podala nobenega razloga, ki bi utemeljeval predložitev navedenih listin šele na glavni obravnavi.

11Zavrnilo je tudi izvedbo dokaznih predlogov za zaslišanje zakonite zastopnice tožnika in za zaslišanje predlaganih prič, in sicer kot pravno nerelevantne za odločitev v tej zadevi, kar bo podrobneje ponazorjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.³

12Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K I. točki izreka

13Tožba je utemeljena.

14Med strankama je sporen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje ter odstranitve med seboj povezanih skladiščnih objektov, ki se nahajajo ob južni strani obstoječega proizvodnega skladiščnega objekta ... in v odmiku 4,95 m do 6,5 m severno od zidane med posestne ograje na zemljišču parc. št. 132/8 in 133/6 k.o. ..., in sicer: - objekt A v tlorisni izmeri 28,3 m x 16,7 m višinskega gabarita pritličje in nadstropje, višine 8 m; - objekt B, v tlorisni izmeri 32,25 m x 12 m višinskega gabarita pritličje in nadstropje, višine 7,5 m; - objekt C v tlorisni izmeri 44,2 m x 12 m višinskega gabarita visoko pritličje, višine 7,15 m in nakladalne rampe v tlorisni izmeri 22,45 m x 3,8 m, poglobljeno do 1,2 m pod koto pritličja tega objekta; - objekt D in E v tlorisni izmeri 59,3 m x 10,1 m višinskega gabarita visoko pritličje, višine do 6,5 m; - kovinska konzolna nadstreška v tlorisni izmeri 15,3 m x 3 m v višini do 5 m (kap strehe) nad tlemi ob južni strani objekta E in v tlorisni izmeri 49 m x 3 m višine do 5 m (kap strehe) nad tlemi ob južni strani objekta B in C ter - armirano betonski zalogovnik meteorne vode v tlorisni izmeri 15 m x 3,5 m x 2 m, v odmiku 2,95 m južno od objekta C.

15Ni sporno, da tožnik za predmetne objekte nima gradbenega dovoljenja. Sporno pa je, ali bi za njihovo postavitev gradbeno dovoljenje moral imeti.

16Organ je svojo odločitev oprl na 152. člen ZGO-1, ki v prvem odstavku določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja skladno z določbo 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Skladno s točko 1.10. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je enostavni objekt konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Po prvem odstavku 3.a člena tega zakona se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, pri čemer enostavni objekti ne smejo biti postavljeni v nasprotju s prostorskim aktom (drugi odstavek te določbe).

17Prvi odstavek 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba)⁴ določa, da so enostavni objekti navedeni v Prilogi 2; poleg teh pa je enostaven tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju (drugi odstavek te določbe). Po prvem odstavku 6. člena Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro-1) proizvajalec gradbenega proizvoda izda izjavo o lastnostih, v kateri navede: - ime in naslov proizvajalca; - oznako tipa gradbenega proizvoda; - veljavno tehnično specifikacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je podlaga za določanje lastnosti; - predvideni namen uporabe; - lastnosti v povezavi z bistvenimi značilnostmi gradbenega proizvoda; - ime organa, če je bil vključen v postopek ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, in številko preskusnega poročila oziroma certifikata; - ime, položaj in podpis osebe, pooblaščene za podpis izjave o lastnostih in - kraj in datum izdaje izjave o lastnostih.

18Tožnik prvenstveno ugovarja zakonitosti izvedbe upravnega postopka v tej zadevi, in sicer da se upravni organ ni opredelil do izjav o lastnostih predmetnih objektov ter do njegovih navedb glede priloženih certifikatov in do evropskega oziroma slovenskega standarda o napravah in konstrukcijah za objekte, kar vse je predložil v upravni spis v tem postopku. Posledično ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju in zatrjuje, da je organ v izpodbijani odločbi napačno zaključil, da sporni objekti ne predstavljajo predizdelanih proizvodov oziroma prefabrikatov.

19Po prvem odstavku 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno, če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti; če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek te določbe). Trditveno in dokazno breme je torej na stranki, saj ZUP izhaja iz interesa, ki se v postopku varuje.

20Tožnik je v dokaz svojih trditev, da sporni objekti predstavljajo prefabrikat oziroma enostaven objekt, za katerega ne potrebuje gradbenega dovoljenja, v upravnem postopku predložil številne listine, ki se nahajajo v upravnem spisu zadeve (izjavi družbe A. z 28. 5. 2017 in z 22. 12. 2017; izjava o lastnostih proizvajalca B. z 31. 5. 2017 za samonosilne toplotnoizolativne sendvič panele z obojestranskim kovinskim oplaščenjem, streha in strešne obloge, zunanje stene in stenske obloge, stene in stropi v ovoju stavbe; izjava o lastnostih kovinske konstrukcije na objektu ... proizvajalca C. Z 20. 12. 2017; statični izračun gradbenih konstrukcij - junij 2018 projektanta Č. pogodba o izvajanju gradbenih del s podjetjem D. S 15. 5. 2018; podizvajalska pogodba št. 3/2018 z 20. 5. 2018 s podjetjem E.), s katerimi je dokazoval, da za postavitev spornih objektov ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte.

21Organa obeh stopenj se do teh dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1. Zato tožnik utemeljeno ugovarja oziroma zatrjuje, da je bila zagrešena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.⁵ Tako je s tem v zvezi ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

22Glede na povedano je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo, v zvezi z odločbo druge stopnje, odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti vse dokaze, ki jih v dokaz svojih trditev predlaga tožnik ter nato konkretizirano (za vsak objekt posebej) in argumentirano (ob presoji vseh tožnikovih navedb, podanih v postopku, in predloženih listin) v zadevi ponovno odločiti.

23Zaradi učinkovitejšega nadaljnjega postopka pa sodišče na tem mestu še pripominja, da je prefabrikat lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi, predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.⁶

24Glede na ugotovljene kršitve tudi izvedba s strani tožnika predlaganih dokazov za zaslišanje njegove zakonite zastopnice in prič ne bi mogla vplivati na odločitev, zato jih je sodišče kot nepotrebne zavrnilo. Iz istega razloga se tudi ne opredeljuje do ostalih tožbenih navedb, saj prav tako ne bi mogle vplivati na odločitev.

K II. točki izreka

25Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

26Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, so mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznani stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR.

27Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

28Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje.
² Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkm 22. člena ZUS-1.
³ Glej: točka 24 obrazložitve te sodbe.
⁴ Uradni list RS, št. 18/2013 do 37/2018.
⁵ Po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti.
⁶ Tako tudi: Upravno sodišče RS v sodbi II U 29/2017 s 4. 9. 2019.