VSM Sklep PRp 246/2023

I. Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

II. Pritožnica je dolžna plačati stroške postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo spremenilo plačilni nalog prekrškovnega organa Policijske postaje S., št. 123246881 z dne 11. 11. 2021 na način, da je postopek o prekršku zaradi dveh prekrškov po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) zoper storilko ustavilo iz razloga, ker ni dokazov, da je storilka storila očitana prekrška. Ob tem je skladno z določbami Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odločilo še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun. V pravnem pouku je storilko poučilo, da je zoper to sodbo dovoljena pritožba iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, razen glede stroškov postopka.

2Zoper sodbo storilka (oziroma oproščenka) vlaga laično pritožbo, in sicer izključno zoper izrek o stroških. Ob tem navaja, da se ne strinja s tem, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun in s tem tudi njo kot davkoplačevalko, in poziva višje sodišče, naj ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Flisar proti Sloveniji, Evropskega kodeksa policijske etike in 26. člena Ustave Republike Slovenije plačilo stroškov naloži vsem pooblaščenim uradnim osebam v tem postopku oziroma policistu, ki je protizakonito in protiustavno izdal plačilni nalog v tej zadevi.

3Pritožba ni dovoljena.

4Drugi odstavek 66. člena ZP-1 za vse primere, razen zavrženja zahteve za sodno varstvo,¹ pritožbo glede stroškov postopka izključuje. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek zoper storilko ustavilo, kar ne pomeni zavrženja zahteve za sodno varstvo, ampak drugo odločbo sodišča, zoper katero je skladno z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 dovoljena pritožba iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka.² Upravičenci do te pritožbe pa so po izrecni določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 osebe iz prvega odstavka 59. člena ZP-1, to so: (i) oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, (ii) njen zakoniti zastopnik oziroma (iii) zagovornik in (iv) lastnik odvzetih predmetov. Oseba, zoper katero je bil postopek o prekršku ustavljen (in ji torej ni bila izrečena sankcija za prekršek), na podlagi določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1 pravice do pritožbe nima.

5Pritožbeno sodišče ob upoštevanju drugega odstavka 66. člena ZP-1 pritožbe torej ne more vsebinsko obravnavati, saj gre za nedovoljeno pritožbo, ki jo je treba skladno s prvim odstavkom 163. člena ZP-1 zavreči.

6Tretji odstavek 147. člena ZP-1 določa, da se sodna taksa določi tudi, če je bila pritožba zavržena. Pritožnici pravni pouk v izpodbijani sodbi pritožbo sicer dovoljuje, vendar pa je bila v pravnem pouku izrecno opozorjena, da pritožba zaradi stroškov ni dovoljena. Ker je pritožbo izključno zaradi stroškov kljub temu vložila, je skladno s citirano določbo 147. člena ZP-1 dolžna plačati sodno takso v višini 20,00 EUR, pod pogoji, določenimi v izreku tega sklepa. Višina takse je odmerjena skladno s taksno tarifo 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

¹ Prvi odstavek 66. člena ZP-1.
² Preostali del drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki se glasi „če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov,“ se po odločbi Ustavnega sodišča RS Up-991/17-31, U-I-304/20-9 od dne 17. 12. 2020 ne uporablja. Spornosti oziroma neustavnosti izključitve pritožbe zaradi stroškov Ustavno sodišče RS ob presoji ustavnosti drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni ugotovilo, prav tako se kot sporen ni izpostavil krog upravičencev do pritožbe.