VSC Sklep I Cp 453/2023

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zakonitega dediča A. A. in zakonito dedinjo B. B. napotilo, da zoper zakonitega dediča C. C. vložita tožbo na ugotovitev, da v zapuščino spada znesek 16.524,00 EUR, zlatnina in gorsko športno kolo (I. točka izreka). Sklenilo je, da se zapuščinski postopek prekine s pravnomočnostjo navedenega sklepa do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka (III. točka izreka). V II. točki izreka je na pravdo napotenima dedičema naložilo, da o vložitvi tožbe obvestita zapuščinsko sodišče, v IV. točki izreka pa ju je opozorilo na pravne posledice, če pravdnega postopka, na katerega sta bila napotena, ne bosta sprožila.

V razlogih sklepa (9. in 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dediča A. A. in B. B. zatrjujeta, da v zapuščino spada tudi znesek v višini 16.524,00 EUR, zlatnina in gorsko športno kolo. Po njunih trditvah je zapustnica znesek v višini 16.524,00 EUR prejela z nakazili s strani Č. Č. na podlagi notarskega sporazuma SV 502/2020 z dne 23. 10. 2020 , vendar je nato dedič C. C. nakazani denar samovoljno dvignil in porabil za lastne potrebe, kar pa je ta zanikal. Navedlo je, da dediča A. A. in B. B. nista predložila dokazov glede zlatnine in gorskega športnega kolesa. Ob takšnih trditvah je presodilo, da je med dediči prišlo do spora bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede obsega zapuščine (1. točka 212. člena Zakona o dedovanju; ZD) in na pravdo zaradi ugotovitve obsega zapuščine napotilo dediča A. A. in B. B., ker je njune zatrjevane pravice štelo za manj verjetne (določba 213. člena ZD).

2Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil dedič A. A. in v njej navedel, da je ta glede napotitve nejasen in v nasprotju z obrazložitvijo sklepa. Izpodbijal je ugotovitev sodišča, da je sporen celotni znesek v višini 16.524,00 EUR. Navajal je, da nikoli ni zatrjeval, da v zapuščino spada že do zapustničine smrti plačani del dolga na podlagi sklenjenega sporazuma v obliki notarskega zapisa, saj je zapustnica lahko z denarjem prosto razpolagala in ga porabila. Po njegovem bi moralo sodišče prve stopnje dedičem poslati pridobljeni dodatni izpis zapustničinega računa za obdobje od 26. 2. 2022 do 14. 6. 2023, ki ga je preko svojega pooblaščenca prejel šele 11. 10. 2023, in nato na naroku razčistiti, kolikšen del tega zneska je sporen in kakšne so glede tega izjave vseh dedičev.

V pritožbi nadalje navaja, da iz sklepa ni jasno, kaj je z darili v višini 6.200,00 EUR in 440,00 EUR. Pritožnik in dedinja B. B. sta trdila, da je dedič C. C. pridobil omenjeni darili od zapustnice. Izpodbijani sklep na več mestih govori o omenjenih dveh zneskih, vendar se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali sta darili med dediči sporni ali ne, in ali sta dediča A. A. in B. B. na pravdo napotena tudi glede teh dveh zneskov. Glede na izrek sklepa na pravdo nista napotena, iz obrazložitve pa izhaja, da sta omenjena dva zneska med dediči sporna. Po prepričanju pritožbe bi moralo sodišče prve stopnje to razčistiti že z izpodbijanim sklepom. Pritožnik zatrjuje še, da sodišče ni razčistilo niti, kakšne so izjave dedičev glede zlatnine in gorskega športnega kolesa.

3V odgovoru na pritožbo je dedič C. C. pojasnjeval stališča, ki so po njegovem odločilna v tem zapuščinskem postopku.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o napotitvi na pravdo, kadar med dediči pride do spora bodisi o dejstvih oziroma o uporabi prava glede obsega zapuščine sicer pravilno oprlo na določbo 1. točke 212. člena ZD, vendar je pri presoji, ali je glede na vsebino trditev iz spisa med dediči prišlo do spora zagrešilo bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega napotitvenega sklepa.

6Iz podatkov v spisu izhaja, da sta dediča A. A. in B. B. med postopkom glede tega, ali v zapuščino spada celotni znesek v višini 16.524,00 EUR, podajala različne izjave. Na naroku dne 24. 8. 2022 sta tako npr. navajala, da je bil omenjeni znesek nakazan na zapustničin račun in da ga je dedič C. C. samovoljno porabil in da zato ta znesek spada v zapuščino (op. p.: pravilno gre za zapustničino terjatev v višini 16.524,00 EUR do C. C.). Pritožbena trditev, da za dediča A. A. ta znesek nikoli ni bil sporen v celoti, torej ne drži. Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da je po tem, ko je sodišče ponovno pridobilo izpis prometa na zapustničinem bančnem računu, vložil vlogo z dne 21. 8. 2020 (r. št. 35), v kateri je začel navajati, da "manjka razlika" v višini 4.524,00 EUR. Takšna navedba bi kazala, da A. A. v tej vlogi smiselno zatrjuje, da v zapuščino spada zapustničina terjatev v navedeni višini, pri čemer pa se ni izjasnil, ali je dolžnik te terjatve C. C. ali Č. Č. na podlagi sklenjenega sporazuma v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Glede na vsebino izjav strank je tako napačen sklep sodišča, da je glede obsega zapuščine, konkretno o celotnem znesku v višini 16.524,00 EUR, med dediči prišlo do spora o dejstvih oziroma o uporabi prava, kar je vplivalo na njegovo pravilnost in zakonitost.

7Podobno kot zgoraj velja tudi glede napotitve zaradi ugotovitve, da v zapuščino spadata tudi zlatnina in gorsko športno kolo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali dedič C. C. nasprotuje, da omenjeni predmeti spadajo v zapuščino (prim. razloge iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar pomeni, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. V tem delu je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP. Tudi sicer iz vsebine izjav dedičev v spisu ne izhaja, da bi C. C. glede tega podal kakršnokoli izjavo.

8Že zgoraj ugotovljeni kršitvi sta pritožbenemu sodišču narekovali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

V novem postopku bo moralo sodišče tako razčistiti, za kakšen del zneska dediča A. A. in B. B. zatrjujeta, da spada v zapuščino (oziroma pravilno, kakšna je višina zapustničine terjatve) in kdo je po njunih trditvah dolžnik ter terjatve (dedič C. C. ali Č. Č.), saj tudi glede tega dediča navajata različna dejstva. Nadalje bo moralo razčistiti, ali je glede tega med dediči prišlo do spora o dejstvih oziroma uporabi prava. Enako smiselno velja za trditev, da v zapuščino spadata tudi zlatnina in gorsko športno kolo.

9Sodišče mora po določbah 210. in 212. člena ZD ob izdaji napotitvenega sklepa posamezne dediče napotiti na pravdo glede vseh spornih dejstev oziroma pravnih vprašanj, ki se prilegajo tema dvema določbama, in sicer po stanju ob izdaji napotitvenega sklepa.

Pritožba v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredeljevalo do daril v višini 6.200,oo0 EUR in 440,00 EUR, ki ju zatrjujeta A. A. in B. B., vendar ni presodilo, ali so glede tega med dediči sporna dejstva. Če so dejstva o darilu sporna, bi moralo sodišče prve stopnje dediča, katerega pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo po določbi 3. točki drugega odstavka 210. člena ZD. Ker se sodišče do tega ni opredelilo kljub temu, da so dediči glede obstoja daril podajali posamezne izjave, je odločitev o prekinitvi postopka preuranjena (relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. člena ZD), zato je moralo sodišče izpodbijani sklep razveljaviti tudi iz tega razloga (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku naj se tako sodišče opredeli (in po potrebi pridobi ustrezna jasne izjave dedičev) tudi tega, ali je med dediči prišlo do spora o dejstvih glede daril.