VSRS Sklep II DoR 291/2022

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v sklepu določilo pripadajoče zemljišče k stavbama na naslovu ... in ... v Brežicah, skupno pripadajoče zemljišče k navedenima stavbama, kamor med drugim spada tudi parc. št. 333/22, k. o. ..., ter nazadnje še skupno pripadajoče zemljišče k posameznim stavbam na ..., ..., ...,..., ..., ..., ..., ..., ... in ... ulici v Brežicah. Vse navedene parcele predstavljajo splošne skupne dele stavb in so v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov teh stavb. Delno je sodišče predlog za določitev pripadajočega zemljišča zavrnilo. Sklenilo je, da se odločba izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti ter po opravljenih vpisih izbriše zaznamba postopka določitve pripadajočega zemljišča. Z dopolnilnim sklepom je v prvotni sklep dodalo še pet parcel, ki so bile prej pomotoma izpuščene iz sklepa.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo 21. in 22. nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje 21. in 22. nasprotna udeleženka vlagata predlog za dopustitev revizije in predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sledečih vprašanj:

4Ali je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine nedobroveren, v kolikor v času priposestvovanja dopušča, da parcelo, ki jo je podedoval (in bil posledično na podlagi sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik), souporablja nedoločen krog tretjih ljudi in takšne souporabe ne preprečuje oziroma problematizira?

5Ali je sodišče, v okoliščinah konkretnega primera, pravilno uporabilo pravila pravdnega postopka (339/1. člen v zvezi s 214. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) o zadostitvi dokaznemu bremenu predlagateljev glede vprašanja dobrovernosti oziroma izpodbijanja dobrovernosti?

6Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili metodološki napotek vsebovan v pravnem pravilu iz 8. člena ZPP o skrbni, vestni ter analitično – sintetični dokazni oceni in svoji sodni odločbi ustrezno obrazložili?

7Predlog ni utemeljen.

8Vrhovno sodišče zaradi svoje predsedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

9Vrhovno sodišče je ocenilo, da 21. in 22. nasprotna udeleženka nista izkazali izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).