VSRS Sklep I Up 214/2023

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo vlogo A. A., ki jo je sodišče prejelo 17. 11. 2022.¹ Po presoji sodišča vloga zaradi neuspelega poziva za odpravo pomanjkljivosti ni bila sposobna za obravnavanje pred upravnim sodiščem, ki v upravnem sporu odloča na podlagi tožbe o zakonitosti dokončnih upravnih aktov iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in v subsidiarnem upravnem sporu iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1.

2Vlagatelj (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni dovoljena.

4Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki zanjo nima pravnega interesa (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnik tega interesa ne izkazuje, saj si z vloženo pritožbo v okoliščinah obravnavane zadeve ne more izboljšati pravnega položaja.

5ZPP v prvem odstavku 105. člena določa, da so z vlogo po tem zakonu mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Iz tega izhaja, da se pojem vloge nanaša na pisne akte strank, s katerimi se začne postopek, ali ki jih stranke vložijo med postopkom v zvezi s predmetom obravnave ali vprašanji, ki se nanašajo oziroma so pomembna za izvedbo postopka. Le za tovrstna pisanja je določena obveznost sodišča, da ravna po prvem odstavku 108. člena ZPP, to je, da v primeru njihove nerazumljivosti ali nepopolnosti, zaradi katere je sodišču onemogočena obravnava vloge, stranko pozove k popravi ali dopolnitvi ter jo opozori, da bo vlogo v nasprotnem primeru zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).

6Kaj drugega ne izhaja niti iz ZUS-1, ki v prvem odstavku 30. člena določa, da je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost; v zadevah, kjer je pravica ali obveznost strank izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta, tožbi pa je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodnik od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti (prvi odstavek 31. člena ZUS-1). Tudi te določbe govorijo le o odpravi pomanjkljivosti vloge, ki je bila jasno opredeljena kot tožba v upravnem sporu, in o posledicah opustitve te obveznosti.

7V obravnavani zadevi ni sporno, da pritožnik ni vložil tožbe. V pritožbi namreč navaja le, da je bila vloga popolna, ker da ni jasno, kdaj in kako sta lahko zemljišči parc. št. 2 in 4 k. o. ... postali stavbni zemljišči, in izraža mnenje, da je bilo s to spremembo poseženo v njegov pravni položaj. Ne nasprotuje pa navedbi v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da ga je sodišče prve stopnje pozvalo k dopolnitvi vloge šele za primer, če je bila mišljena kot tožba, in da je na to – torej v zvezi z naravo svojega pisanja – odgovoril, da tožbe proti občini ne bo vložil.

8Čim pritožnikovo pisanje (po njegovi volji) ni bilo tožba in zato ne pravno upoštevna vloga, si pritožnik s pritožbo zoper obravnavani sklep ne more izboljšati pravnega položaja, to je doseči vsebinsko obravnavo pisanja v upravnem sporu. Sodišče bi ga lahko le obvestilo (brez sklepa), da se je z njim seznanilo.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ V njej je seznanil sodišče: s stanjem namembnosti določenih zemljišč, ki so bila v preteklosti last njegovih staršev, o služnosti hoje in vožnje preko njegovih parcel in nestrinjanju z gradnjo na sosednjem zemljišču; z okoliščino, da je upravni enoti, občini in pristojnemu ministrstvu poslal dopise s poizvedbami, kdo je odobril spremembo namembnosti; z informacijo, ki jo je pridobil pri gradbenem inšpektorju glede vrisa občinske ceste na parc. št. 3, zaradi česar je podal prijavo na specializirano državno tožilstvo; z mnenjem, da občina tudi na njegovih zemljiščih načrtuje zaris občinske ceste, ki vodi do parc. št. 2 in 4, zato da bi postali gradbeni zemljišči.