UPRS Sodba II U 44/2021-

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 0610-5177/2019-69 z dne 22. 7. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek, ki mora novi akt izdati v 90 dneh.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ posameznici A. A., ki je v obdobju od 22. 6. 2019 do 30. 6. 2019, v gostinskem lokalu A. , v ..., pri delodajalki B. B., s. p. Maribor opravljala delo, na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (pri čemer B. B. kot delodajalka A. A. ni prijavila v obvezna socialna zavarovanja), izrekel prepoved dela pri tej delodajalki (1. točka izreka odločbe). Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (2. točka izreka odločbe). Stranki nista zahtevali povrnitev stroškov. Stroški postopka, ki so nastali organu bremenijo organ (3. točka izreka odločbe).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS) v obdobju od 23. 1. 2020 do 18. 2. 2020 v cvetličarni B., ... in v prostorih Finančnega urada Maribor opravila nadzor dela in zaposlovanja na črno pri tožnici, kot izhaja iz zapisnika številka DT 0610-5177/2019-35 z dne 5. 3. 2020.

3V postopku nadzora je uradna oseba tožene stranke z vpogledom v informacijski sistem davčnega organa o davčno potrjenih računih ugotovila, da je v poslovnem prostoru tožnice z oznako A. – gostinski lokal A., ... delo opravljala tudi delavka A. A., in sicer v dneh 22., 23., 24., 30. 6. 2019, kar izhaja tudi iz izdanih računov.

4S strani računovodstva C. C., s. p., ki vodi poslovne knjige za tožnico je bila uradni osebi posredovana pogodba o zaposlitvi za določen čas od 21. 6. 2019 do 21. 7. 2019, ki je bila sklenjena in podpisana dne 21. 6. 2019. Z vpogledom v register davčnih zavezancev je uradna oseba ugotovila, da A. A. v obdobju od 21. 6. 2019 do 21. 7. 2019 ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja na podlagi te pogodbe o zaposlitvi. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, upoštevajoč materialne predpise, po stališču tožene stranke izhaja, da je A. A. v navedenih dneh opravljala delo na črno, zaradi česar ji je bilo opravljanje dela prepovedano.

5Zoper navedeno odločbo se je tožnica v postopku pred upravnim organom pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navedla je, da je pri zaposlovanju v navedenem lokalu A., pri raznih zaposlitvah za A., sodeloval izključno D. D., ki je uporabljal žig njenega s. p. in se podpisoval v njenem imenu in tudi zlorabil njeno podjetje (s. p.) za zaposlovanje ljudi na svoj gostinski obrat A., ki je v obratovanju v ... na drugi lokaciji kot njena cvetličarna. Tožnica pa je kot stranka v postopku toženi stranki predložila tudi podpisano izjavo D. D., v zvezi s čimer bi naj tožena stranka zaslišala D. D., ki bi potrdil verodostojnost izjave.

6Pritožbeni organ je pritožbo (pri) tožnice kot neutemeljeno zavrnil, saj je po njegovem mnenju organ prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovil in navedel tudi pravilne razloge za odločitev.

Tožbene navedbe

7Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Iz njenih navedb izhaja, da predmetni postopek izvira izključno iz ravnanja njenega bivšega partnerja D. D. (ki trenutno prestaja zaporno kazen na ...), pri čemer njegova ravnanja vsebujejo znake kaznivega dejanja, neupravičene uporabe tujega premoženja v okviru določil 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Slednji je tudi izjavil, da je sam torej brez njene vednosti uporabljal žig njenega s. p. in tudi sam podpisoval dokumente. D. D. je podal izjavo, da je v celoti odgovoren za zaposlitev vseh delavk, ki so navedene v zapisnikih pri tožnici (točka II. tožbenih navedb, stran 2). Na opisan način je pridobil tudi delavko A. A., katere tožnica ne pozna. Organa prve in druge stopnje navedenega nista upoštevala oziroma sta ignorirala izjavo D. D. ter dejansko stanje, zaradi česar so navedbe obeh organov v odločbah neskladne z dejanskim stanjem in priloženimi dokazi.

8Tožnica ponovno poudarja, da je očitno njen partner D. D., brez njene vednosti, na njeno ime, najverjetneje izkoristil oziroma zlorabil njeno podjetje za zaposlovanje ljudi na svoj gostinski obrat A. Pojasnjuje, da je imel D. D. v najemu oziroma v obratovanju gostinski lokal A. v ..., medtem ko se je sama, pred postopkom stečaja, ukvarjala z dejavnostjo cvetličarne.

9Tožnica posebej izpostavlja, da izjava D. D., da je sam zaposloval ljudi, in da je v celoti odgovoren za zaposlitev vseh delavk, predstavlja bistvo v predmetni zadevi. Zaradi navedenega je sama že podala kazensko ovadbo.

10Glede na navedbe organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da bi naj imela prijavljen poslovne prostore tudi v A. tožnica izpostavlja, da to ne drži, in da tudi iz registra AJPES (tako rednega kot zgodovinskega), nikjer ne izhaja, da naj bi registrirala ali opravljala dejavnost v gostinskem obratu A., kar je mogoče potrditi tudi z vpogledom v sklep o izbrisu iz poslovnega registra z dne 27. 10. 2020.

11Na koncu tožnica sodišču predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Glede pravice do vložitve tožbe

12Tožnica E. E. je bila lastnica podjetja B., s. p., trgovina in posredništvo – v stečaju, ki je pa bilo zaradi postopka stečaja St ... izbrisano dne 27. 10. 2020, pri čemer je tožnica priložila izjavo stečajne upraviteljice, da daje soglasja za vložitev tožbe.

Navedbe tožene stranke

13Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega organa, je poslovni prostor A. v ... eden izmed prijavljenih poslovnih prostorov tožnice, ki ima tudi registrirano dejavnost strežbe pijač. Glede navedbe tožnice, da je delavke zaposloval D. D. pa tožena stranka odgovarja, da samo dejstvo, da je tožnica opravljanje te dejavnosti dejansko prepustila D. D., ne vpliva na ugotovitve prvostopenjskega organa. V konkretnem primeru se je ugotovilo, da so bile posamezne delavke v poslovnih prostorih, ki jih je imela registrirane tožnica, pri njej zaposlene na črno.

Sodna presoja

14Sodišče je še pred obravnavo zadeve, na podlagi 38. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1), A. A., kot stranko z interesom, s predmetno tožbo (katere odprava oziroma sprememba izpodbijanega akta bi ji lahko bila v neposredno škodo - 19. člen ZUS-1), seznanilo, vendar se ni vključila v postopek in ni podala nobene izjave ali vloge.

K točki I izreka:

15Tožba je utemeljena.

16V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, s katero je bila A. A. v postopku inšpekcijskega nadzora opravljenega pri tožnici, do odprave zaposlitve na črno, izrečena prepoved opravljanja dela pri tožeči stranki, ker ji je tožeča stranka omogočila delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen, pri tem pa je ni prijavila v socialna zavarovanja.

17Sodišče je že po uradni dolžnosti in tudi na predlog stranke dolžno še pred odločanjem o vsebini zadeve, preveriti procesno zakonitost izvedenega postopka, kamor sodi tudi pravica do izjave stranke v postopku, ki je ne samo pravica po zakonu temveč tudi ustavna kategorija in ne predstavlja zgolj same pravice do izjave stranke, temveč v to kategorijo sodi tudi pravica do izjave povezana z dokazi, ki jih je organ pridobil po uradni dolžnosti v okviru izvajanja posebnega ugotovitvenega postopka.

18Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker ZIN in ZPDZC-1 ne urejata načela zaslišanja stranke in njegovih izvedbenih določb, je treba uporabiti določbe ZUP.

19ZUP v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ter ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka ali prisotnost pri inšpekcijskem postopku. Kadar uradna oseba dopolnjuje postopek z dodatnim pridobivanjem dokazov (ugotovitveni postopek), kot je bilo v danem primeru, mora, na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi postavljanje vprašanj drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka tretjega odstavka), kakor tudi, da se neposredno pred organom opredeli do dokazov pridobljenih s strani organa oziroma, da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (5. točka tretjega odstavka). Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).

20Četrti odstavek 146. člena ZUP namreč določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

21V obravnavanem postopku organ prve stopnje ni odločal po skrajšanem postopku temveč po posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem je dodatno pridobival dokaze in razjasnjeval dejansko stanje v smeri, ki jo je sam začrtal, ne pa tudi v predlogih za izvedbo dokazov, ki jih je navedla stranka. Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti tako glede pridobljenih dokazov, ki jih je sam pridobil, kakor tudi glede dopustitve možnosti dokazovanja navedb tožnice kot stranke¹. Pri navedenem sodelovanje stranke v okviru inšpekcijskega postopka ne gre enačiti s pravico do izjave v ugotovitvenem postopku, ki ga je v nadaljevanju izvajal organ pred izdajo izpodbijane odločbe.

22Skladno z določilom 8. člena ZUP in načelom materialne resnice je dolžnost organa v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, torej tudi morebitno zaslišanje prič, ki bi lahko povedale o zadevi.

23Razpis ustne obravnave z vabljenjem potrebnih prič in z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam in prisostvovanju pri izvedbi dokazov), pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP).

24Držijo navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da se v predmetnem postopku ne ugotavlja odgovornost za storjeni prekršek, se pa res ugotavlja omogočanje in obstoj dela na črno, ki je v nadaljevanju lahko podlaga za izvedbo prekrškovnega postopka, za to ni nepomembno kdo je z delavko A. A. sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in ji dejansko omogočil delo.

25Ob dejstvu, da je tožnica ves čas postopka, kakor tudi v tožbi, izpostavljala izjavo, ki jo je podal D. D. glede zaposlovanja delavk, ki bi jih naj zaposlil on in zlorabil žig, podpis in podjetje (s. p.) tožnice, pa pred organom neposredno ni bilo razjasnjeno in tudi ne predočeno ne tožnici in tudi ne D. D. in A. A., kaj pa pomeni navedba D. D. v lastnoročno podpisani izjavi (ki jo je tudi sodišču v tem postopku in k tožbi predložila tožnica) z dne 19. 6. 2020, da je sam odgovoren za vse zaposlitve vseh delavk, ki so navedene v zapisniku DT 0610-5177/2019-44 z dne 16. 3. 2020 za podjetje B., s. p. (F. F., G. G., H. H., I. I. ter vse osebe (razen J. J. in A. A.).

26Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovil organ prve stopnje pred izdajo inšpekcijske odločbe namreč med strankama nesporno izhaja, da bi naj A. A. opravljala dela. Dejstvo, da je dela opravljala za tožnico pa je tožnica zanikala. Med strankama tudi ni sporno, da je inšpekcijski organ v postopku izvajanj inšpekcijskega nadzora od računovodstva C. C., s. p. (ki tožnici vodi poslovne knjige) pridobil pogodbo o zaposlitvi za določen čas za osebo A. A., pri čemer ta pogodba vsebuje podpis in žig. Ker je tožeča stranka v inšpekcijskem postopku in tudi po izdaji izpodbijane odločbe zatrjevala, da A. A. sploh ne pozna, bi moral organ izvesti obravnavo na kateri bi razjasnil razhajanja med navedbami tožnice kot stranke v postopku in predloženimi dokumenti ter ugotovil istovetnost podpisane pogodbe o zaposlitvi ter tudi soočiti tožnico z A. A. in tudi neposredno pred organom preveriti predhodno podpisano izjavo D. D.

27Med strankama je nesporno, da je oseba A. A. opravljala dela za lokal A. (kar izhaja iz izdanih računov), ni pa nesporno kdo je to delo omogočil, kdo je torej podpisal pogodbo o zaposlitvi.

28Tožena stranka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tudi kot nesporno ugotoviti (in v spis predložiti izpis svojega vpogleda iz katerega bi izhajala navedba organa iz izpodbijane odločbe), kako je z registracijo lokala A. na s. p. B. B., kot to zatrjuje organ v izpodbijani odločbi, tožeča stranka pa navaja nasprotno, da iz izpisa AJPES navedeno ne izhaja.

29ZPDZC-1, skladno z določilom prvega odstavka 1. člena, nemreč med drugim določa tudi kaj se šteje za delo na črno in kaj se šteje za omogočanje dela na črno. Druga točka 2. člena ZPDZC-1 pa določa kdo je delodajalec (tisti, ki omogoča opravljanje dela).

30V postopku ni bilo ugotovljeno, kdo je oseba, ki je dejansko omogočila delo na črno A. A., ki je delo brez dvoma opravljala (kar izhaja iz izdanih računov v sistemu) in tudi nobena izmed strank temu dejstvu v postopku ni ugovarjala. Organ bi moral navedeno razjasniti pred izdajo izpodbijane odločbe (ali vsaj organ druge stopnje po vloženi pritožbi) še posebej iz razloga, ker delo očitno res ni potekalo v cvetličarni temveč v lokalu na drugi lokaciji.

314. člen ZPDZC določa, da je prepovedano omogočanje dela na črno, za kar šteje dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere, ve, da opravljajo delo na črno.

32Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe sama navedla, „da prva alineja 1. odstavka 5. člena ZPDZC-1 določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj“².

33Navedeno torej pomeni, da je treba v postopku vendarle ugotoviti ali je „domnevni“ delodajalec, res tisti, ki je “omogočil“ delo na črno.

34V primeru ugotovljene kršitve se sicer odločba izda posamezniku, ki opravlja delo na črno (drugi odstavek 19. člena ZPDZC-1), vendar ugotovljena kršitev na strani delodajalca pomeni, da ta ugotovitev vpliva tudi nanj, in ima zato, skladno z zakonom, slednji v inšpekcijskem upravnem postopku položaj stranke, tak položaj pa na tej podlagi lahko pridobi tudi v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

35Po obrazloženem izhaja, da iz zgoraj navedenih razlogov v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka (nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršena pravica do izjave) in je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti lahko tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku.³

36Skladno z določilom petega odstavka 64. člena ZUS-1 mora pristojni organ izdati nov upravni akt najkasneje v 90 dneh, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

37Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1)⁴.

Glede nadaljevanja postopka

38Sodišče zaradi načela ekonomičnosti postopka in v luči nadaljevanja postopka še navaja, da iz dejanskega stanja ugotovljenega pred upravnim organom izhaja, da je tožena stranka pridobila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za osebo A. A. od računovodstva, ki za tožnico opravlja storitve, kakor tudi, da delavka ni bila prijavljena v socialna zavarovanja. Ni pa bilo nesporno ugotovljeno kdo je oseba, ki je omogočila zaposlitev. Če je bila to oseba D. D. pa tudi ne ali je imel pooblastila za zaposlovanje delavcev s strani B. B., ki je bila njegova partnerica oziroma, kdo je dejansko podpisnik pogodbe o zaposlitvi, ki jo je organ v okviru inšpekcijskega postopka pridobil. Iz navedene pogodbe o zaposlitvi izhaja, da bi naj bila A. A. v poskusni dobi enega meseca zaposlena kot vodja gostinstva za opravljanje del vodenje lokala in nabava.

39V pripombah na zapisnik inšpekcijskega organa in v tožbenih navedbah je tožnica navedla, da je očitno njen nekdanji partner D. D., ki je imel v najemu navedeni gostinski lokal A., brez njene vednosti izkoristil oziroma zlorabil njeno podjetje (s. p.) in njen žig za zaposlovanje ljudi za svoj gostinski obrat. Slednji je tudi tožnici potrdil sum in podpisal izjavo, da je brez njene vednosti zaposloval ljudi na njeno podjetje in jih dejansko uporabljal za strežbo v lokalu A. Dejstvo, ki izhaja iz lastnoročno podpisane zgoraj navedene izjave D. D., ki ga je sodišču predložila sama tožeča stranka ob vložitvi tožbe pa tudi je, da je D. D. v izjavi poimensko navedel, za katere delavke je to storil “razen za A. A.“, kar bi bilo treba razjasniti v ponovljenem postopku.

40Tožena stranka je temeljila svojo odločitev na podlagi podatkov informacijskega sistema davčnega organa, ki je ugotovil, da je račune izdala A. A. v prostorih A., kjer naj bi tožnica imela prijavljen poslovni prostor. O tem, da bi naj imela tožnica prijavljen poslovni prostor v gostinskem obratu A., v upravnem spisu ni podatkov, kot tudi ne, da je opravljanje te dejavnosti dejansko prepustila D. D. Tako je utemeljen ugovor tožnice, da je davčni organ enostransko zaključil, da je bil poslovni prostor A. registriran na tožnico in tako izrekel prepoved dela A. A. pri tožnici kot delodajalki v gostinskem lokalu A.

41Sodišče na tem mestu pripominja, da mora upravni organ zaradi učinkovitega pravnega varstva pravic strank v postopku, v obrazložitvi odločbe pod določeno abstraktno pravno normo subsumirati konkretni zakonski dejanski stan. Zato ni dovolj, da so navedena zgolj zakonska določila brez konkretizacije glede ugotovljenih dejstev v postopku in brez konkretne navedbe listin ali drugih dokazov iz katerih zaključek organa izhaja. Za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da je dejansko stanje opisano v materialno pravno bistvenih točkah, s konkretizacijo konkretnega dejanskega stanja izkazano na abstraktno pravno normo, sklicujoč se na dokaze, ki se nahajajo v spisovnem gradivu⁵. Obrazložitev odločbe mora tako vsebovati razloge, ki se nanašajo na dejansko stanje, kot tudi na pravno podlago izreka odločbe.

K točki II izreka:

42V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

43Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Podobno stališče izhaja tudi iz sodne prakse UPRS I U 1347/2016-12 z dne 21. 11. 2017.
² Izpodbijana odločba str. 3 obrazložitve.
³ Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.
⁴ Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 333, tč. 6.
⁵ V kolikor organ opravi vpogled v uradno bazo podatkov pri organu, mora tak izpis priložiti v spis, saj v nasprotnem primeru navedenega pri sodni presoji ni mogoče preveriti.