UPRS Sodba IV U 25/2022-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot nepopolno. Pojasnila je, da je tožnik 8. 12. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje v zvezi z možnostjo vložitve izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in vrnitvijo zaseženega vozila ter telefona. Prošnja je bila nepopolna, prosilec je bil pozvan, da v 30 dneh dopolni prošnjo tako, da natančno opredeli svoje premoženjsko stanje v Bosni in Hercegovini (v nadaljevanju BIH), med drugim tako, da navede ali ima prosilec v BIH odprte transakcijske račune, ali je lastnik nepremičnin v BIH, ali je lastnik motornih vozil v BIH, ali je lastnik podjetij v BIH in ali je lastnik vrednostnih papirjev v BIH. Hkrati je bil tožnik opozorjen, da če v postavljenem roku prošnje za BPP ne bo dopolnjena, jo bo pristojni organ za BPP zavrgel (v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je bil poziv na odpravo pomanjkljivosti z dne 15. 12. 2021 pooblaščencu prosilca vročen dne 21. 12. 2021. Prosilec se v postavljenem roku 30 dni od prejema predmetnega poziva, tj. do vključno 20. 1. 2022, niti kasneje, vse do izdaje predmetnega sklepa, na poziv sodišča ni odzval. Organ BPP je zato s sklepom 3. 3. 2022 prošnjo zavrgel.

2Tožnik vlaga tožbo, ker je organ zmotno odločil, da prosilec ni upravičen do BPP in je njegovo prošnjo za BPP zavrnil, ker bi naj tožnik, ki je vložil pravilno izpolnjeno BPP prošnjo, ne predložil dokazil, da v BIH nima premoženja. Poudarja, da je jasno, da tožnik, ki je zaprt v ZPKZ Celje že 16 mesecev in je brezposeln že leta, dokazil iz BIH, da nima premoženja, ne more predložiti, saj se iz zapora tovrstnih dokazil ne more pridobiti. Toženko pa je obvestil, da nima premoženja ne v Sloveniji, ne tujini. Tožnik k tožbi prilaga dodatek k BPP, da premoženja v tujini nima. Poudarja, da je navedeno dokazilo BPP službi poslal v večih zadevah, kjer so vložene BPP prošnje. BPP služba dobro ve, da tožnik izpolnjuje BPP pogoje, saj je predhodno že bil upravičen do nje oziroma do ex offo zagovornika. Navaja, da je bil tožnik v izpodbijani odločbi diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je v celoti ugodena BPP, kršena mu je bila pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, kjer piše da je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, torej tudi ne zaradi stanu kateremu mu pripada (da je brezposeln pek).

3Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

4Tožba ni utemeljena.

5Postopek za dodelitev BPP ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP in 1. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP).

6Med strankama ni sporno, da je tožnik 10. 2. 2021 na predpisanem obrazcu vložil prošnjo za dodelitev BPP. Navedeni prošnji je bil preložen dopis, da je prosilec brezposeln, brez dohodka in zaprt v ZPKZ Celje in prosi za pravno mnenje, pravni nasvet, pravno svetovanje, pregled listin in pripravo pravnega mnenja glede možnosti vložitve izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, glede možnosti vrnitve zaseženega vozila in telefona. Prav tako je bil prosilec pozvan, da v 30 dneh dopolni prošnjo, da natančno opredeli svoje premoženjsko stanje v BIH, med drugim tako, da navede ali ima prosilec v BIH odprte transakcijske račune, ali je lastnik nepremičnin v BIH, ali je lastnik motornih vozil v BIH, ali je lastnik podjetij v BIH in ali je lastnik vrednostnih papirjev v BIH. Iz dopisa izrecno izhaja rok za dopolnitev prošnje ter pripis, da se je pri dopolnitvi vloge treba obvezno sklicevati na BPP številko spisa ter opozorilo, da bo sodišče vlogo oziroma prošnjo, v kolikor prosilec ne bo sledil pozivu, skladno s 67. členom ZUP, zavrglo.

7Po presoji sodišča je organ za BPP zgoraj navedena določila pravilno uporabil in tožnika pozval k dopolnitvi nepopolne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta v danem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil, na poziv namreč ni reagiral, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo pravilno zavrgel.

8Tožnik s tožbenimi navedbami ne more doseči drugačne odločitve. Ker mora vsaka posamezna vloga, da se lahko vsebinsko obravnava, v vsakem posameznem postopku ustrezati vsem na podlagi zakona predpisanim zahtevam, se tožnik ne more z uspehom sklicevati na druge postopke, ki se o njegovih vlogah vodijo pri sodišču, oziroma v njih podane dopolnitve. Sodišče pri tem dodaja, da so neutemeljeni očitki o neenakem obravnavanju in diskriminaciji, ki jih tožnik podaja na posplošeni in pavšalni ravni, niti tožena stranka niti sodišče ne more vsebinsko preizkusiti oziroma se do njih vsebinsko opredeliti, prav tako pa ne morejo pomeniti podlage za ugoditev tožbi.

9Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker gre za presojo procesne odločitve, ki temelji na pravilno presojanih spisih zadeve, tožnik pa v tožbi ni navajala novih dejstev, ki bi bila pomembna za izpodbijani sklep, prav tako pa ni določno predlagal nobenih takšnih novih dokazov (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

10Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.