VSL Sodba II Cp 1193/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se najemna pogodba št. ..., z dne 7.7.2017, sklenjena med pravdnima strankama za bivalno enoto z ID znakom: del stavbe 000-0000-7, na naslovu ..., v 1. nadstropju, s kletjo, odpove ter da je toženka dolžna izprazniti bivalno enoto z ID znakom: del stavbe 000-0000-7, na naslovu ..., v 1. nadstropju, s kletjo, se iz nje izseliti ter jo prazno vseh oseb in stvari izročiti tožeči stranki, v roku 30 dni.

2Zoper to sodbo se je pritožila toženka. Smiselno predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da je njen otrok trenutno nameščen v zavodu in ni smiselno, da ga vzameta iz okolja, ki ga pozna in kjer dobro funkcionira. Sosedi ju že na začetku niso sprejeli, čeprav sta se trudila za dobre medsosedske odnose. Ko je soseda tretjič klicala policijo, ta na hodniku ni zaznala nobene umazanije. Tako je tudi soseda dobila kazen. Vidno je bilo, da njima zameri. Takrat je tudi sama prejela položnico za kršenje javnega reda in miru zaradi medsosedskega spora. Ne drži, da sta psa urinirala po stopnišču, saj sta navajena, da urinirata na zunanji površini. Ko je soseda takrat klicala policijo, je trdila, da ji je grozila z nožem, kar ni res. Rezala je solato in se priključila pogovoru, ki ga je s sosedo imel A. A. Ni res, da je pes napadel človeka. Bilo je obratno, pes je očitno hotel zaščititi A. A. in je moškega ugriznil. Prilaga urinske teste, da ne zlorablja nobenih substanc. Mačka nima, temveč le dva psa, ki nista velika. Fizično nista nikogar napadla. Vedno sta pod nasiljem s strani sosedov, saj ju verbalno napadajo in neprestano kličejo policijo. Hiša je stara, smrdijo odtoki, to je zaradi dotrajanosti stavbe. Sosedje so konstantno uporabljali njuno stranišče in ga puščali v slabem stanju. Živita v tesnobi in strahu. Neprestano trpita napade s strani sosedov. Nimata veliko obiskov, ki tudi niso moteči. Oba sta zdrava, zato je strah pred okužbami neutemeljen. Že od samega začetka nista imela možnosti, saj so ju sosedje dojemali kot odvisnika, kar nista več.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP¹), zato so neupoštevne vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženka izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (to so vse navedbe, s katerimi utemeljuje, da z načinom uporabe najete bivalne enote huje ne moti drugih stanovalcev pri njihovi mirni uporabi stanovanj oziroma bivalnih enot). V primeru, da toženka na tožbo ne odgovori, se štejejo navedbe v tožbi za resnične, zato sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovi zgolj na podlagi navedb tožnika. Ker je bila izdana zamudna sodba, toženka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne more izpodbijati, iz njih pa izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na odpoved najemne pogodbe z dne 7.7.2017 iz razloga po 5. točki 1. odst. 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1²) in izpraznitev bivalne enote (112. člen SZ-1). Materialno pravo je bilo uporabljeno pravilno.

6Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami
² Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami in dopolnitvami