VSL Sodba II Cp 340/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo v plačilo 998,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh posameznih zneskov ter plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 126 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Toženec vlaga laično pritožbo. Navaja, da je tožeča stranka napravila napako pri izdaji računa za porabljeno električno energijo. Prej je bil mesečni strošek za elektriko med 250 in 280 EUR, zdaj tožnica za mesec in pol terja znesek, ki so ga dotlej plačali približno v petih mesecih, čeprav je bila poraba približno enaka. V ugovoru na izvršbo je predlagal soočenje, kar je sodišče prezrlo in ga spravilo v težko življenjsko situacijo. Predlaga, naj sodišče še enkrat preuči zadevo in ponovno odloči.

3Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP¹). Pritožbeno sodišče je zato pri pritožbenem preizkusu vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožnikove trditve, da je tožeča stranka napačno izdala obravnavana računa za dobavljeno električno energijo in obračunala previsok znesek za porabljeno elektriko, zato pri obravnavanju pritožbe ni mogoče več upoštevati. Pritožnik bi jih moral podati in dokazati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje pa teh svojih pravic ni celovito izkoristil. Ugovarjal je le sklepu o izvršbi in s tem dosegel njegovo razveljavitev. Kljub opozorilom sodišča prve stopnje na posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti pri navajanju dejstev in dokazov, nadaljnjim trditvam tožeče stranke v dopolnitvi tožbe in predloženim dokazom o podlagi in višini vtoževane terjatve ni nasprotoval. V postopku je ostal popolnoma pasiven, saj na navedbe tožene stranke ni odgovoril niti predlagal nasprotnih dokazov, pa tudi izvedbe naroka ni zahteval. Kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje, sme sodišče v takem primeru odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka brez glavne obravnave na podlagi predloženih listinskih dokazov (drugi odstavek 454. člena ZPP).

6Tako je tudi v obravnavanem primeru brez naroka na podlagi listin ugotovilo, da je tožnica skladno z medsebojno pogodbo o prodaji in nakupu električne energije tožencu dobavila električno energijo, mu zaračunala porabo po dogovorjeni ceni ter odločilo, da mora toženec skladno s svojo pogodbeno obveznostjo dobavljeno energijo tudi plačati (prvi odstavek 435. člena OZ²).

7Odločitev je pravno pravilna.

8Pritožnik smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni upoštevalo njegovega predloga za zaslišanje, ki ga je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker ni odgovoril na dopolnitev tožbe, njegov ugovor zoper sklep o izvršbi pa je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje vseboval le pavšalne navedbe o tem, da upniku ničesar ne dolguje, ker ni prejel faktur, ker ni naročil storitev in jih tožnik ni opravil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje. Za dejansko podlago sodbe je vzelo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe in jih, kot je bilo že povedano, toženec z ničemer ni zanikal. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb strank (drugi odstavek 214. člena ZPP). Dokazujejo se le sporna dejstva. Ker je sodišče pravilno štelo, da med strankama dejansko stanje ni bilo sporno, dokazovanje z ustnimi dokazi ni bilo potrebno. Zaslišanje toženca je bilo tako upravičeno in obrazloženo zavrnjeno (točka 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Očitane procesne kršitve ni.

9Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno pravilna in ni obremenjena z uveljavljano niti z drugimi uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena istega zakona).

10Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil in do njih tudi ne bi bil upravičen, ker je s pritožbo propadel. Odgovor na pritožbo ni bil potreben. Tožnica zato ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali v zvezi z njim (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami.
² Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.