VSK Sklep Cpg 105/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom z dne 26.4.2023 je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene prodajne pogodbe, ker tožnik zanjo nima pravnega interesa.

2S sklepom z dne 11.5.2023 pa je odločilo še o pravdnih stroških.

3Tožeča stranka se pritožuje zoper oba sklepa. Sodišču očita bistveno kršitev postopka, ker ni izvedlo naroka, na katerem bi tožeča stranka lahko navedla pravno pomembna dejstva in dokaze za utemeljitev tožbenega zahtevka. Odločitev je zato zanjo odločba presenečenja. Tožeča stranka je 4.5.2023 vložila pripravljalno vlogo, ki je sodišče ni upoštevalo in je odločilo, preden je bil izčrpan rok za celotno trditveno podlago. Pojasnjuje naravo izbrisne tožbe in meni, da pravni interes za uveljavljanje takega zahtevka ne more biti sporen. Le na ta način je lahko zagotovljeno učinkovito varstvo lastninske pravice. Poleg tega ima že na podlagi zakona vsak pravico uveljavljati ničnost pravnega posla. V nadaljevanju ponavlja navedbe iz tožbe, ki se nanašajo na ničnost prodajne pogodbe.

4Glede sklepa o stroških pa meni, da je ta preuranjen in neobrazložen.

5V odgovoru na pritožbo sta toženki pritrdili razlogom sodišča prve stopnje in predlagali zavrnitev pritožbe.

6Pritožba ni utemeljena.

7Po določbi drugega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Pravni interes je torej pri ugotovitveni tožbi procesna predpostavka. Pri tem mora navedbe, ki utemeljujejo njen pravni interes, tožeča stranka podati že v tožbi (zato sodišče ni kršilo postopka, ker ni čakalo na odgovor tožeče stranke na pripravljalne vloge toženih, posebej še, ker je na neobstoj pravnega interesa druga toženka opozorila že v odgovoru na tožbo, podanem več kot mesec dni pred izdajo izpodbijanega sklepa). Če ni podana procesna predpostavka, do vsebinskega obravnavanja tožbe niti ne pride, kar pomeni, da sodišču ni treba izvesti naroka, ampak o zavrženju tožbe odloči že v okviru predhodnega preizkusa tožbe.

8V predmetni tožbi je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, in "v zvezi s katerim se je z učinkovanjem od dne 6.2.2020 kot lastnik nepremičnine v zemljiško knjigo vknjižila druga toženka". Taka tožba je sicer le težko razumljiva, saj ni jasno, kako bi se lahko "v zvezi s" kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med drugo toženko kot prodajalcem in prvo toženko kot kupcem, vpisala v zemljiško knjigo druga toženka. Zahtevek, kot je postavljen, ni izbrisna tožba, kot to napačno meni pritožnica. Pri izbrisni tožbi bi morala tožeča stranka uveljavljati neveljavnost vknjižbe na prvo toženko in vzpostavitev prejšnjega stanja¹. Dejansko torej gre le za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe (na ugotovitev, da pravno razmerje, ki je nastalo na podlagi te pogodbe, ne obstoji). Razlogi sodišča prve stopnje o tem, da tožeča stranka niti ne trdi, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, so zato napačni, vseeno pa je zaključek, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, pravilen. Pravni interes za tako ugotovitveno tožbo je namreč podan, če tožnik trdi, da je njegova pravica s sklenitvijo nične pogodbe kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena pravna korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti. Prav slednjega pa tožeča stranka ni izkazala. Pravno korist od vložene tožbe bi imela, če bi izkazala, da bi lahko po ugotovitvi ničnosti od prve toženke iztožila sklenitev prodajne pogodbe. Tožeča stranka sicer trdi, da je oddala boljšo ponudbo, ne trdi pa, da bi imela pravico iztožiti sklenitev kupoprodajne pogodbe od druge toženke, niti ne poda nobenih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj take pravice².

9Odločitev v bistvenem ne bi bila drugačna³, če bi šteli, da je tožeča stranka vložila izbrisno tožbo. Tudi v tem primeru bi morala izkazati, da je izbrisni upravičenec v smislu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi, torej, da je bila z vpisom kršena njena stvarna ali obligacijska pravica. Ta pa bi bila kršena le v primeru, če bi imela pravico iztožiti sklenitev pogodbe.

10Odločitev sodišča prve stopnje je na podlagi povedanega pravilna. V posledici je pravilen tudi sklep o stroških, saj tožeča stranka odmeri stroškov obrazloženo ne nasprotuje in to kljub temu, da je bil sklepu priložen stroškovnik, iz katerega so razvidni vsi priznani stroški. Sklep je zato mogoče preizkusiti.

11Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

12Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, druga toženka stroškov ni priglasila, prva toženka pa mora stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo nositi sama. Da stroški odgovora na pritožbo niso bili za pravdo potrebni stroški (155. člen ZPP), je namreč pritožbeno sodišče odločilo glede na dosedanji potek postopka in podane ugovore, na vsebino izpodbijanega sklepa in vsebino pritožbe.

¹ Določba 243. člena ZZK-1 je jasna in ima dejansko celo pedagoško naravo.
² Tudi v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje sicer prejelo že po izdaji izpodbijanega sklepa, ne.
³ Zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije bi bilo sicer treba zahtevek zavrniti. To pa na položaj tožeče stranke ne vpliva, oziroma je zavrženje zanjo celo ugodnejše.