UPRS Sklep III U 40/2023-10

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali inšpektor) je z odločbo, št. 06122-1868/2019/8 z dne 8. 1. 2020 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba), tožniku naložil, da mora na zemljišču s parc. št. 2182 k.o. ... odstraniti objekt tlorisnih dimenzij 7,0 m x 5,0, nadalje del objekta etažne višine P + M, drugi del etažne višine P in prizidek na vzhodni strani objekta tlorisnih dimenzij 0,60 m - 3,60 m x 4,10 m - 6,70 m etažne višine K, ter vzpostaviti prejšnje stanje. Dne 4. 11. 2020 je inšpektor tožniku izdal sklep o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1868/2019/23 (v nadaljevanju sklep o dovolitvi izvršbe), s katerim je določil, da bo, kolikor tožnik ne bo na svoje stroške do 20. 8. 2021 odstranil objekta, kot to določa inšpekcijska odločba, opravljena izvršba po drugi osebi.

2Tožnik je z vlogo z dne 17. 8. 2021 pri prvostopenjskemu organu zaprosil za podaljšanje roka, določenega v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 4. 11. 2020 vsaj za eno leto. Prvostopenjski organ je s sklepom, št. 06122-1868/2019/43 z dne 25. 8. 2021 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), tožnikov predlog za podaljšanje roka zavrnil. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor z odločbo, št. 0612-33/2020/17 z dne 6. 3. 2023, zavrnilo, nato pa vložil še tožbo v upravnem sporu, s katero je sodišču predlagal, naj izpodbijani sklep odpravi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

K točki I izreka:

3Tožba ni dovoljena.

4V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

5Predmet obravnavane zadeve je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določbe tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)¹ zavrnil tožnikov predlog za podaljšanje roka, ki mu je bil s sklepom o dovolitvi izvršbe določen za prostovoljno izvršitev obveznosti, naloženih z inšpekcijsko odločbo. S tem, ko je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za podaljšanje roka, po presoji sodišča ni odločila o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva na čas oprave procesnih dejanj v postopku izvršitve inšpekcijske odločbe. S tem, ko tožena stranka ni ugodila tožnikovemu predlogu za podaljšanje roka za prostovoljno izvršitev obveznosti, ki mu je bil določen s sklepom o dovolitvi izvršbe, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se tak predlog zavrne, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi). Vsebina izpodbijanega sklepa se torej nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. O tožnikovi obveznosti je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, z izpodbijanim sklepom pa se odločitev, ki je vsebovana v inšpekcijski odločbi, ni spremenila.² Poleg tega iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP tudi ne izhaja, da bi bilo podaljšanje roka za prostovoljno izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku pravica strank, ki bi bila lahko iztožljiva, saj je organu, pristojnemu za izvršbo, dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku o predlogu stranke za odlog izvršbe (torej za podaljšanje roka za prostovoljno izvršitev obveznosti) le, če je zoper izvršilni naslov vložena pritožba.³

6Ker glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

K točki II izreka:

7Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

¹ Po tretjem odstavku 293. člena ZUP se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.
² Smiselno enako v sklepih Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013, I Up 83/2013 z dne 4. 7. 2013, I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023, tudi v več sklepih Upravnega sodišča, npr. II U 10/2018 z dne 18. 11. 2020, II U 451/2019 z dne 1. 6. 2022, I U 190/2021 z dne 23. 3. 2021.
³ Tako sklep Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 100/2011 z dne 2. 3. 2011, enako tudi sklep Upravnega sodišča I U 190/2021 z dne 23. 3. 2021.