VSL Sklep II Cp 1315/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je tožnikoma odmerilo sodno takso za pritožbeni postopek v višini 3.885 EUR (plačilni nalog, list. št. 479). Z izpodbijanim sklepom je predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo (I. točka izreka), ugodilo podrednemu predlogu za obročno plačilo sodne takse in odločilo, da sta jo tožnika dolžna plačati v 10 zaporednih mesečnih obrokih vsak v višini 388,50 EUR (II. točka izreka), sklenilo, da bo neplačane obroke prisilno izterjalo (III. točka) izreka in plačilni nalog z dne 2. 3. 2023 razveljavilo (IV. izreka).

2Zoper celotni sklep tožnika vlagata pritožbo z obrazložitvijo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo podatke o dohodkih prvega tožnika v preteklih treh mesecih pred predložitvijo predloga za taksno oprostitev, ko je ugotovilo, da znaša njegov povprečni mesečni dohodek 2.599,03 EUR. Pri tem je v dohodek, poleg plače in prihodkov iz naslova oddajanja poslovnega prostora v najem, neupravičeno štelo tudi povračila stroškov v zvezi z delom pri podjetju A., v katerem je prvi tožnik zaposlen. Gre za povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji ter raziskavami in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela in storitev v imenu in za račun podjetja. Navedenih stroškov sodišče ne bi smelo upoštevati. Tožnika prilagata obvestilo CSD o uskladitvi dohodkov za leto 2023 in upravičenosti do subvencije šolske prehrane z dne 28. 2. 2023, iz katerega izhaja, da je njuna družina od 1. 3. 2023 uvrščena v 5. dohodkovni razred, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek ne presega 652,12 EUR na družinskega člana. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, spremeni sklep sodišča prve stopnje ter tožnika oprosti plačila sodne takse, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zoper dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje glede dohodkov druge tožnice pritožbenih navedb ni podanih, zato pritožbeno sodišče šteje te ugotovitve za neprerekane. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo tudi povprečni mesečni dohodek prvega tožnika v preteklih treh mesecih pred vložitvijo predloga v višini 2.599,03 EUR. Pri tem se je pravilno oprlo na predložene listine v prilogah od A71 do A73. Iz izpisa tožnikovega transakcijskega računa za transakcije v obdobju od 1. 1. 2023 do 15. 3. 2023 izhaja, da je imel 7.797,01 EUR skupnih prihodkov, kar je sodišče prve stopnje razdelilo na tri mesece, torej 2.599,03 EUR mesečno. Po vpogledu v listino v prilogi A72 glede obratovalnih stroškov in temeljnic podjetja A. pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da iz navedene listine ne izhaja, da bi bila potrjena s strani zakonitega zastopnika podjetja, ni overjena, ni podpisana, niti ni razvidno, da je del poslovne dokumentacije podjetja. Zato z navedeno listino tožnika ugotovitev sodišča prve stopnje ne moreta ovreči, saj je tudi pritožbeno sodišče ne ocenjuje za verodostojno. Poleg tega iz navedene listine izhaja, da je bil tožnik plačnik osnov, ki so tam navedene (1.000 EUR, 500 EUR, 1.000 EUR, 1.000 EUR), torej je iz svojega premoženja zneske nakazal podjetju, podjetje pa mu je potem zneske nakazalo nazaj na njegov račun (A71). Zakaj so bile potrebne takšne transakcije, pritožbenemu sodišču ni jasno, iz predložene listine (A72) pa nedvomno izhaja, da so bili ti zneski prvotno v tožnikovem premoženju.

5Po vpogledu v podatke temeljnic sicer izhaja, da naj bi šlo za raziskave in analizo trga trgovcev, potne stroške in najem poslovnega prostora (slednje se s pritožbo ne izpodbija), vendar te temeljnice niso izkazane v poslovni dokumentaciji podjetja. Tudi iz računov, ki jih je tožnik predložil (priloga A73, delno v tujem jeziku) ni mogoče razbrati, na katere temeljnice, poslovne dogodke in poslovne listine se nanašajo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožnik v zgoraj navedenem obdobju na račun prejel 7.797,01 EUR obdavčljivih dohodkov in jih je pravilno upoštevalo pri svoji odločitvi.

6Tožnika sta obvestilo CSD z dne 28. 2. 2023 predložila že tekom postopka (A78) zato je pravočasno. Vendar pa sodišče prve stopnje, niti pritožbeno sodišče na ugotovitve v tem obvestilu nista vezani, še posebej ne, ker iz tega kratkega obvestila ne izhaja konkretna obrazložitev dohodkov obeh tožnikov oziroma dohodkov družine.

7Tožnika sta predlog za oprostitev plačila sodne takse, podredno za obročno in odloženo plačilo, vložila na sodišče 14. 3. 2023 (list. št. 482). Od 1. 3. 2023 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 465,34 EUR,² kar pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zmotno upoštevalo znesek 421,89 EUR in njegov dvakratnih 483,78 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, veljavnega v času vložitve predloga in odločanja sodišča, je znašal 930,68 EUR. Kot je obrazloženo v 8. točki izpodbijanega sklepa in pritožbeno ni izpodbijano, tožnikoma tudi ob upoštevanju odplačila anuitet kredita³ ostane višji znesek mesečnega dohodka na družinskega člana kot znaša sedaj veljavni dvakratnik. Zato tudi iz tega razloga odločitve sodišča prve stopnje ni bilo treba spreminjati.

8Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v I., II. in III. točki izreka potrdilo, IV. točka izreka (razveljavitev plačilnega naloga) pa je bila izpodbijana zgolj pavšalno, saj pritožbenih navedb v tej smeri ni bilo podanih, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo tudi v tem delu (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Skladno s 366.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
² Uradni list RS, 25/2023, z dne 24. 2. 2023.
³ Kar se skladno s sodno prakso ne upošteva – primerjaj 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.