VSC Sklep Cp 258/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je trdil, da se je dne 4. 4. 2018 telesno poškodoval, ko je kot kupec vstopal v toženčeve poslovne prostore. Po tožbenih navedbah je ob vstopanju odprl vrata z napisom "izdaja materiala", nato pa se je ob prestopanju vrat spotaknil ob približno 20 centimetrov dvignjen rob (prag) vhodnih vrat in padel po tleh. Tožencu je očital, da spodnji rob vrat ni bil ustrezno označen s predpisanim opozorilnim trakom in da ga je na rob vrat nalepil šele po dogodku. Tudi sicer po tožbenih trditvah ta naknadno nameščen trak ob zaprtih vratih ni viden.

S tožbo je od toženca zahteval odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 14.272,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do dne plačila ter povračilo pravdnih stroškov.

2Sodišče prve stopnje je zahtevek presojalo po pravilih o neposlovni krivdni odškodninski odgovornosti iz prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ).¹ V okviru teh pravil je ugotavljalo obstoj predpostavk, ki morajo biti po ustaljeni sodni praksi kumulativno izpolnjene za obstoj tovrstne odgovornosti (nedopustno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode, obstoj škode, vzročna zveza in krivda povzročitelja).

Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je bil dvignjen rob (prag) vhodnih vrat pravilno označen z nalepljenim trakom oziroma talno označbo, ki označuje različne nivoje prehodov, kot je predpisana s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (v nadaljevanju Pravilnik). Zaključilo je, da tožnik ni dokazal dejstev, ki bi utemeljevala zaključek o nedopustnem ravnanju ali opustitvi toženca, zato je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3Tožnik po svojem pooblaščencu s pritožbo uveljavlja, da je sodišče pri ugotovitvi, da je bil prag vhodnih vrat ustrezno označen s predpisano označbo, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Poudarja, da sta tako tožnik kot priča A. A. izpovedala, da označbe v času padca na pragu ni bilo. Res drži, da priča A. A. ob fotografiranju kraja dogodka tej označbi ni posvetil pozornosti, kar pa ne pomeni, da je bila označba takrat nameščena, zlasti glede na to, da je bil A. A. v svoji izpovedi prepričan, da označbe takrat ni bilo. Po prepričanju tožnika dejstva, ki jih je ob ogledu zaznala priča B. B., prav tako ne morejo biti relevantna, saj je ogled kraja dogodka opravil šele nekaj dni po škodnem dogodku. Tudi dejstvo, da je v postopku pri Okrajnem sodišču v Celju P 653/2018 B. B. izpovedal, da mu je tožnik rekel, da traku ni videl, ne pomeni, da je bil trak takrat nameščen, pač pa le, da ga ni opazil in ne da ga je spregledal. B. B. je izpovedal, da sami semantiki tega, kar mu je povedal tožnik, ni posvečal pozornosti in je tožnika razumel na način, da označbe na pragu vrat ni bilo. Izvedenec C. C. ni mogel oceniti starosti nameščene označbe na pragu vrat, vendar ta okoliščina ne negira tožnikovih trditev.

Pritožba nadalje opozarja, da sta priči D. D. in E. E., ki sta izpovedala, da je bila označba nameščena, že dlje časa zaposlena pri tožencu in imata zato imata interes ugoden razplet postopka v njegovo korist, kar bi moralo sodišče upoštevati pri dokazni oceni. Pritožba meni, da bi moralo sodišče večjo težo dati vsebini tožnikove prijave na Policijsko postajo Žalec, iz katere izhaja, da na vratih skladiščnega prostora ni bilo nobenega opozorilnega traku ali zaščite, pri čemer je imel tožnik v mislih označevalni trak. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je tožnik v tej prijavi navedel, da stopnice v višini 20 centimetrov, ki je bila med vrati, ni bilo mogoče videti, zato je edino logično, da je imel ob pisanju v mislih stopnico oziroma prag vrat. Ker je tožnik prijavo vložil na dan škodnega dogodka dne 4. 4. 2018, bi moralo sodišče to upoštevati tudi pri interpretaciji izpovedi priče B. B. Iz izpovedi priče F. F. izhaja, da policisti raziskavi dogodka niso posvetili zadostne pozornosti, saj niti niso napravili fotografij in ogleda kraja dogodka.

4V odgovoru na pritožbo toženec pritrjuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje. Obširno odgovarja na pritožbene očitke o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja ter opozarja na dele izpovedi tožnika in B. B. iz postopka pri Okrajnem sodišču v Celju P 653/2018, ki po njegovem kažejo na njuno neverodostojnost. Dodatno navaja, da priči A. A. in B. B. nista priči, ki bi bila povsem neodvisni od tožnika, ampak sta z njim povezana.

5Pritožba je utemeljena.

6Skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa med drugim po uradni dolžnosti pazi na absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,² ki vključuje preizkus spoštovanja pravil o obstoju procesne sposobnosti strank. Navedeno absolutno bistveno procesno kršitev mora pritožbeno sodišče sanirati, če stranka, na katero se takšna kršitev nanaša, v postopku ni uspela.³

7Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Procesno pravo obstoj procesne (pravdne) sposobnosti veže na obstoj poslovne sposobnosti. Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti in to tudi v obrazložiti. V nasprotnem primeru je odločba obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.⁴ Ker tožnik v pravdi ni uspel, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj procesne sposobnosti na strani tožnika.

8Iz pojasnil tožnikovega pooblaščenca, podanih na naroku za glavno obravnavo dne 23. 3. 2023, izhaja, da tožnik po njegovih informacijah trenutno živi v varovanem oddelku DSO, kot izhaja iz zdravniškega potrdila z dne 7. 2. 2023 (potrdilo na predpisanem obrazcu, ki je pripeto k vlogi z dne 15. 2. 2023 na r. št. 45). Navedel je še, da predvideva, da ima tožnik diagnosticirano demenco in da zato v tem postopku ne more biti zaslišan.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgoraj navedene okoliščine, zlasti navedba, da tožnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben za zaslišanje, vzbujajo dvom v obstoj njegove procesne sposobnosti, zato bi se moralo sodišče prve stopnje pred nadaljevanjem postopka na primeren način (bodisi s poizvedbami, izvedencem ali kakšnim drugim dokaznim sredstvom) prepričati ob obstoju te procesne predpostavke.

9Ker sodišče dvoma o obstoju tožnikove procesne sposobnosti ni odpravilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določba postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ob uradnem preizkusi razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Iz nanizanih razlogov opredelitev do pritožbenih navedb ni bila potrebna.

Pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ni moglo samo odpraviti, saj bo moralo sodišče prve stopnje z dokaznimi sredstvi, za katera bo ocenilo, da so najprimernejša, ugotoviti vsa odločilna dejstva o obstoju te procesne predpostavke na strani tožnika v zgoraj nakazani smeri. Glede na naravo dejstev, ki jih bo moralo ugotoviti sodišče prve stopnje je z vidika varstva pravice do sojenja brez nerazumnega odlašanja in pravice do pritožbe primerneje, da omenjeno kršitev odpravi sodišče prve stopnje. Zlasti to velja za primer, če bo sodišče prve stopnje ugotovilo pomanjkanje procesne sposobnosti, saj bo moralo poskrbeti za ustrezno zastopanje tožnika (78. člen ZPP, drugi in peti odstavek 82. člena ZPP).

10Na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 131. člena OZ).
² Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana: ... če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
³ Odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 33/2014.
⁴ Odločba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 817/2010, I Cp 1920/2022, ...