VSK Sklep CDn 89/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na Okrajnem sodišču v Velenju je s sklepom Dn 209795/2022 dovolila vknjižbo lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah, na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 25. 2. 2022, v korist predlagatelja. Druga udeleženka je zoper takšno odločitev vložila ugovor, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo.

2Druga udeleženka je zoper sklep o zavrnitvi ugovora vložila pravočasno pritožbo. V pritožbi navaja, da je bistvena sestavina predkupne ponudbe tudi podatek o tem, kdo je kupec. Iz ponudbe z dne 7.1.2022 ni razvidno, kdo je kupec ponujanih solastniških idealnih deležev nepremičnine. Zato je bila predkupna pravica udeleženke nedvomno kršena. Poleg tega je bila predlagatelju znana tudi zaznamba postopka za delitev nepremičnine. V nadaljevanju pritožnica opredeljuje pomen navedene zaznambe in sklene, da je glede na vpisano zaznambo, obravnavana vknjižba brez pravnih učinkov in je sodišče ne bi smelo dovoliti. Prodajna pogodba, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na predlagatelja, je zato neveljavna in ne more biti podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo. V času, ko teče postopek za delitev nepremičnine, prodaja ni možna.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Zavrača pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče je v tem zemljiškoknjižnem postopku odločalo o predlogu za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 25. 2. 2022. Vknjižbo je dovolilo, ker je ugotovilo, da so za to izpolnjeni vsi pogoji. Razloge za takšno odločitev je jasno in pravno pravilno pojasnilo v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6Pritožnica pravilnost odločitve, ki jo je sprejelo sodišče, neutemeljeno napada s sklicevanjem na kršitev njene predkupne pravice in zaznambo delitvenega postopka.

7V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti. Sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. V materialnopravno presojo pravnih naslovov, ki so podlaga za vpis, se ne sme spuščati. Pritožnica zato v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspeti s trditvijo, da je kupoprodajna pogodba, ki je podlaga za vpis, neveljavna. Tudi na kršitev predkupne pravice zakonitih predkupnih upravičencev, kakršna je pritožnica, zemljiško knjižno sodišče ne pazi. Skladno z določbami ZZK-1 so namreč ovira za vpis le zakonite predkupne pravice, ki so določene v javnem interesu (38. člen Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). V primeru, da je s prodajno pogodbo kršena predkupna pravica solastnika, jo mora predkupni upravičenec uveljavljati v pravdi.¹

8Pritožba neutemeljeno meni tudi, da je ovira za predlagani vpis zaznamba delitvenega postopka, ki je vpisana pri nepremičninah, glede katerih teče postopek. Za zaznambo delitvenega postopka se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo spora (tretji odstavek 156. člena Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1). Za zaznambo spora pa ZZK-1 izrecno določa, da ta ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1), saj ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora in da vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora (prim. drugi in tretji odstavek 80. člena ZZK-1).

9Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

Koper, 12. julij 2023

¹ Prim.: CDn 265/2020.