UPRS Sodba II U 21/2020-21

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo se A. A., ki je dne 19. 10. 2018 v poslovnih prostorih družbe B., d. d. na naslovu ... opravljal pomožna dela pri izdelavi sefov za delodajalca C. C., s. p., kateri mu je omogočil delo, ne da bi ga prijavil v obvezna socialna zavarovanja, do odprave zaposlitve na črno prepoveduje opravljanje dela pri tem delodajalcu (1. točka izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (2. točka izreka). Zoper to odločbo je vložila tožeča stranka pritožbo, Ministrstvo za finance pa jo je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je prvostopni organ 19. 10. 2018 opravil nadzor zaposlovanja na črno v prostorih družbe B., d. d. na naslovu ... in ugotovil, da je tega dne ob 12 uri A. A. opravljal pomožna dela pri izdelavi sefov za delodajalca, to je tožečo stranko v tem upravnem sporu.

3V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil A. A. v obdobju od 12. 3. 2018 do 21. 9. 2018 zaposlen v družbi Č., d. o. o. od dne 22. 9. 2018 dalje pa je evidentiran kot brezposelna oseba. V zadevi ni sporno, da sta C. C., s. p. in A. A. dne 21. 9. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 22. 9. 2018 do 21. 9. 2019. Na podlagi te je omenjeni delavec v času opravljanja nadzora dne 19. 10. 2018 v poslovnih prostorih družbe B., d. d. opravljal pomožna dela na sefih. Po lastni izjavi je delo opravljal od 8. 10. 2018 dalje, kar pomeni, da je bil nedvomno vključen v delovni proces. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da A. A. tako na dan izvedbe nadzora, kakor tudi ob izdaji prvostopne odločbe ni bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja. Obrazec prijave v zavarovanje je tožnik priložil pritožbi, iz nje pa je razvidno, da je bila vložena šele 20. 3. 2019 z datumom pričetka zavarovanja 19. 3. 2019, torej po izdaji prvostopne odločbe.

4Glede navedbe tožeče stranke, da A. A. v času nadzora sploh še ni bil v delovnem razmerju in ni imel ustreznih dovoljenj, pa drugostopni organ pripominja, da je imel delavec v času opravljenega nadzora dne 19. 10. 2018 s pritožnikom sklenjeno zgoraj navedeno pogodbo o zaposlitvi, takrat pa je tudi razpolagal z veljavnim enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, ki je bilo izdano dne 23. 2. 2018 z veljavnostjo do 11. 1. 2019. Dne 14. 2. 2019 je bilo tožniku izdano novo enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga je pritožnik priložil pritožbi, kar pa prav tako ne vpliva na odločitev v predmetni zadevi. Za predmetni postopek je bistvena okoliščina, da tožnik delavca A. A. ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja, oziroma je to storil šele 20. 3. 2019. Glede na to gre v skladu s 1. alineo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 za zaposlitev na črno.

5Prvostopni organ se pri tem sklicuje tudi na drugi odstavek 45. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1).

6Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da delavec A. A. ni bil v aktivnem delovnem procesu. Zanj je bil v teku postopek pribave dovoljenja za delo in prebivanje, pri čemer se je delavec nahajal v družbi Č., d. o. o. v okviru poslovnega sodelovanja, torej v okviru pregleda del, oziroma da se seznani s procesom dela. Razen tega tožeča stranka še izpostavlja, da ne opravlja dejavnosti pod šifro 78.200 SKD, to je posredovanje delovne sile. Delavec še ni bil v delovnem razmerju niti ni imel ustreznih dovoljenj in ni opravljal dela v delovnem procesu, zato se tožeči stranki iz tega naslova ne more očitati, da je delavec delal brez dovoljenj. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

7Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem dodaja, da organ v predmetni zadevi ni odločal o morebitni prekrškovni odgovornosti tožeče stranke. Omenjeni delavec je že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe podal svojo izjavo, iz katere nedvoumno izhaja, da je za tožečo stranko opravljal delo od 8. 10. 2018 dalje, svojo izjavo pa je dala tudi tožeča stranka.

8Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo ni odgovoril.

9Sodišče je s sklepom št. II U 21/2020-16 z dne 18. 1. 2023 sklenilo, da bo v zadevi v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločeno po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, s katero se A. A., za katerega je bilo ugotovljeno, da je pri tožeči stranki opravljal delo na črno, prepove opravljanje dela pri tem delodajalcu. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku.

10Tožba ni utemeljena.

11Sodišče je v zadevi dne 21. 3. 2023 opravilo glavno obravnavo. Na naroku je tožeča stranka spremenila navedbo tožeče stranke tako, da se postopek nadaljuje s fizično osebo C. C. glede na to, da ne posluje več kot s. p.

12V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v listine, ki se nahajajo v predmetnem spisu (v spisu se nahajajo tudi listine, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi), zaslišalo pa je tudi tožnika in prizadeto stranko.

13Tožena stranka je s sklicevanjem na 20.¹ in 52.² člen ZUS-1 nasprotovala izvedbi dokaza z zaslišanjem tožnika in prizadete stranke, ker tožeča stranka tega dokaznega predloga ni podala v upravnem postopku. Glede tega je ugotoviti, da v upravnem postopku upravni organ ni opravil ustne obravnave, zato možnost neposredne izjave stranki ni bila dana. Sicer pa sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi (drugi odstavek 20. člena ZUS-1). Sodišče je navedena dokaza ocenilo kot koristna za razjasnitev zadeve in ju je izvedlo.

14Tožnik je zaslišan povedal, da so g. A. A. pomagali, ko je delal v drugem podjetju in se je obrnil na tožnika zaradi urejanja papirjev. Pomagali so mu, da je uredil vse potrebno, da bi lahko še naprej živel in delal v Sloveniji. Na vprašanje zakaj A. A., ki je po pogodbi o zaposlitvi nastopil delo z dnem 22. 9. 2018, tega dne ni bil prijavljen v socialna zavarovanja, tožnik ni mogel odgovoriti.

15A. A., ki nastopa v tej zadevi kot prizadeta stranka, je zaslišan izjavil, da je bil zaposlen, preden je sklenil pogodbo s tožnikom pri podjetju E., kjer je dobil prvo vizo in s tem dovoljenje za bivanje in delo. Ko se je ta firma zaprla, se je obrnil na tožnika. Vložena je bila vloga za spremembo delodajalca, tožnik pa ga je poslal na delo v B. Da ni bil prijavljen v socialna zavarovanja, ni vedel.

16ZMEPIZ-1 v drugem odstavku 45. člena določa, da mora biti prijava o delovnem razmerju za delavca vložena z dnem nastopa na delo po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. V primeru, ko delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.

17ZPDZC-1 v 1. alinei prvega odstavka 5. člena določa, da je prepovedano zaposlovanje na črno, za kar šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj.

18Iz uradnih evidenc, ki se nahajajo v spisu, izhaja, da je bil A. A. od 22. 9. 2018 dalje evidentiran kot brezposelna oseba in ni bil prijavljen v socialna zavarovanja. To izhaja tudi iz izpovedb v postopku zaslišanih strank. Sicer je imel A. A. enotno dovoljenje za prebivanje in delo za čas od 23. 2. 2018 do 11. 1. 2019.

19V zadevi ni sporno, izhaja pa tudi iz dokazov iz upravnega spisa, da je A. A. s C. C., s. p. sklenil pogodbo o zaposlitvi št. 10/2018 z dne 21. 9. 2018 za določen čas, to je od 22. 9. 2018 do 21. 9. 2019. V 2. členu pogodbe je navedeno, da delavec nastopi delo dne 22. 9. 2018. Kolikor delavec iz opravičenih razlogov ne prične delati na določen dan šteje, da je s tem dnem začel uresničevati pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitvi v socialno zavarovanje.

20V skladu z zgoraj citiranim drugim odstavkom 45. člena ZMEPIZ-1 mora biti prijava delavca v delovnem razmerju vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Glede na zgoraj citirana zakonska in pogodbena določila, bi moral biti A. A. prijavljen v socialna zavarovanja dne 22. 9. 2018.

21Ker je bilo ob inšpekcijskem nadzoru dne 19. 10. 2018 ugotovljeno, da A. A. dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne da bi bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja, to šteje za delo na črno, na tej podlagi pa je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijano odločbo (19. člen ZPDZC-1).

22Če delavec ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja, to v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 šteje za zaposlovanje na črno, ki je po tej določbi prepovedano. Glede na navedeno tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. A. A. bi moral biti z nastopom dela prijavljen v socialna zavarovanja, zato tožbene navedbe, da je bil v teku postopek pridobitve dovoljenj, da tožeča stranka ni opravljala dejavnosti posredovanja delovne sile idr. na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo.

23Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

24Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

¹ Tretji odstavek 20. člena ZUS-1 določa, v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta.
² Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.