VSRS Sklep II DoR 152/2023

Predlog se zavrne.

1Med udeležencema poteka spor o tem, ali naj se pri določitvi odškodnine zaradi razlastitve šteje, da gre za stavbno zemljišče (za kar se zavzema predlagatelji) ali za kmetijsko zemljišče (za kar se zavzema nasprotna udeleženka).

2Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom sklenilo, da predlagatelju pripada pravica do odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine s parc. št. 599/1, k. o. ... kot za kmetijsko zemljišče.

3Predlagatelj se je zoper sklep pritožil, sodišče druge stopnje pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesni sklep sodišča prve stopnje.

4Zoper sklep sodišča druge stopnje predlagatelj vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

„ - Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (206. in 295. člen ZUreP-2), in določeno sodno prakso (VSRS II Ips 343/2015, VSRS II Ips 266/2017 in VSRS II Ips 279/2017) v konkretnem primeru, ko je razlastitveni zavezanec odplačno pridobil lastninsko pravico na dejansko razlaščeni nepremičnini po sprejemu prostorskega akta, s katerim je bil spremenjen status zemljišča iz kmetijskega v stavbno?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje glede na dejstvo, da je bila v predmetni zadevi izvedena dejanska razlastitev, pravilno uporabili materialno pravo (206. in 295. člen ZUreP-2) in določeno sodno prakso (VSRS II Ips 343/2015, VSRS II Ips 266/2017 in VSRS II Ips 279/2017), pri tem pa nista upoštevali ustaljene sodne prakse, ki se nanaša na določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine ob »dejanski« razlastitvi (VSRS II Ips 335/2017, VSRS II Ips 157/2018, VSRS II Ips 118/2016, VSRS II Ips 276/2012)?

- Ali je ob upoštevanju določb 295. člena ZUreP-2 in obstoječe sodne prakse v vseh primerih določitve odškodnine za »dejansko« razlaščeno nepremičnino vedno nujno ugotavljati namensko rabo nepremičnin pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, ali je pri določitvi takšne odškodnine dovolj upoštevati ostale kriterije za določitev odškodnine?“

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).