137. člen ZNP-1
(predmet postopka za določitev odškodnine)
Sodišče v tem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku.
- VSL Sklep III Cp 1895/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2026
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
- VSM Sklep I Cp 927/2023Višje sodišče v Mariboru · 2024
Iz revizijske odločitve izhaja, da lahko predlagatelj sporne predsodne stroške uveljavlja v skladu s 139. členom ZNP-1, ki izrecno ureja povrnitev stroškov nastalih v postopku za določitev odškodnine in predstavljajo materialno pravno podlago za utemeljenost stroškov nastalih pred sodnim postopkom, saj gre za stroške, ki so nastali zaradi postopka. S tem pa prisojena višina odškodnine ni enaka ponujeni odškodnini pred nepravdnim postopkom določitve odškodnine, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, zato je v skladu s 139. členom ZNP-1 nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagatelju stroške nepravdnega postopka in stroške, ki so nastali predlagatelju pred postopkom, v fazi pogajanj pred samim sodnim postopkom. Stroški postopka za določitev odškodnine po ZNP-1 se določajo glede na višino naložene odškodnine, po Odvetniški tarifi veljavni v času opravljenih storitev.
- VSRS Sklep II DoR 152/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Predlog se zavrne.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 2. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep III Cp 1895/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2. 2. 2026
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
- VSM Sklep I Cp 927/2023Višje sodišče v Mariboru · 6. 2. 2024
Iz revizijske odločitve izhaja, da lahko predlagatelj sporne predsodne stroške uveljavlja v skladu s 139. členom ZNP-1, ki izrecno ureja povrnitev stroškov nastalih v postopku za določitev odškodnine in predstavljajo materialno pravno podlago za utemeljenost stroškov nastalih pred sodnim postopkom, saj gre za stroške, ki so nastali zaradi postopka. S tem pa prisojena višina odškodnine ni enaka ponujeni odškodnini pred nepravdnim postopkom določitve odškodnine, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, zato je v skladu s 139. členom ZNP-1 nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagatelju stroške nepravdnega postopka in stroške, ki so nastali predlagatelju pred postopkom, v fazi pogajanj pred samim sodnim postopkom. Stroški postopka za določitev odškodnine po ZNP-1 se določajo glede na višino naložene odškodnine, po Odvetniški tarifi veljavni v času opravljenih storitev.
- VSRS Sklep II DoR 152/2023Vrhovno sodišče RS · 19. 7. 2023
Predlog se zavrne.
- VSL Sklep II Cp 1807/2022Višje sodišče v Ljubljani · 23. 2. 2023
Po ustaljeni sodni praksi in glede na okoliščine konkretnega primera je pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča, kar je bilo v konkretnem primeru leta 1966 s sprejetjem prostorskega akta GUP, in kakšen status je imela nepremičnina izvorno, ne pa tisto, kar je pridobila pravno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve, ker je predmet razlastitve lahko le stavbno zemljišče. Pomemben je razlog, zaradi katerega je prišlo do spremembe statusa nepremičnine – v konkretnem primeru je prišlo do spremembe namembnosti zemljišča, ker je bilo z upravnim aktom odločeno, da se bo na nepremičnini gradila cesta. Za določitev vrednosti odvzete nepremičnine ni pomemben izključno trenutek uvedbe razlastitvenega postopka. Pri določitvi odškodnine se upošteva tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. V konkretnem primeru nepremičnina statusa stavbnega zemljišča ni imela izvorno, ampak ga