VSC Sklep Cp 36/2023

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno sodbo.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za določitev nujne nujne poti za potrebe nemotenega dostopa do njegovih nepremičnin z ID znakom 000 860/16 in 000 860/13, obe k. o. ...¹ (v nadaljevanju predlagateljevi nepremičnini), ki poteka po obstoječi utrjeni cestni trasi preko nepremičnin nasprotnih udeležencev z ID znakom 000 *125/10 in 000 *125/2 (v nadaljevanju nepremičnini nasprotnih udeležencev), v smeri od meje nepremičnin nasprotnih udeležencev z nepremičnino parc. št. 2126/4 mimo stanovanjske hiše na naslovu ... (v lastni nasprotnih udeležencev – v nadaljevanju hiša nasprotnih udeležencev), do prehoda preko nepremičnine parc. št. 2136/13 (ki v naravi predstavlja javno dobro – strugo potoka in most čez strugo), vse do prehoda preko nepremičnine parc. št. *125/10 do prehoda na nepremičnino parc. št. 2136/4, in sicer v obsegu hoje in vožnje z osebnimi in dostavnimi vozili do največ skupne mase 3.500 kg v širini 2,5 m na celotni že navedeni trasi – v nadaljevanju predlagana nujna pot (I. točka izreka). Odločilo je, da predlagatelj krije sam svoje stroške postopka in mora v roku 8 dni povrniti nasprotnima udeležencema njune stroške postopka v višini 1.739,02 EUR (II. točka izreka).

Navedbe predlagatelja v pritožbi

2Zoper sklep sodišča prve stopnje predlagatelj vlaga pravočasno pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za določitev nujne poti, nasprotnima udeležencema pa naloži povračilo vseh stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je sklep primarno obremenjen s hudimi bistvenimi kršitvami določb postopka. Izvedenec geodet je alternativno pot zgolj označil glede na zatrjevanja nasprotnih udeleženec in je ni ustrezno označil oziroma izmeril v prostoru ter se ni opredelil do tega, ali ta alternativna pot v naravi obstoji. Zato je nepravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je zaključek o obstoju alternativne poti oprlo na ugotovitve izvedenca geodeta. Sodišče prve stopnje bi moralo odpraviti pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju izvedenca gradbene stroke, ki mu je le delno sledilo in je pomanjkljivosti nepravilno odpravilo na način, da jih je štelo za nerelevantne. Razlogi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje so si med seboj v nasprotju, saj je sodišče odločitev utemeljilo tudi na podlagi dokazov, za katere samo navaja, da so neskladni oziroma pomanjkljivi. Ni upoštevalo ugotovitve izvedenca gradbene stroke, da alternativna pot v naravi ne obstaja in bi jo bilo šele treba izvesti (preko nepremičnin, ki so v zasebni lasti, in celo preko kmetijskih nepremičnin), kar bi bilo povezano z nesorazmernimi stroški, ki pa jih izvedenec ni mogel opredeliti, ter da je edini možen dostop do predlagateljevih nepremičnin po obstoječi predlagani nujni poti. S tem se je sodišče prve stopnje postavilo nad ugotovitve izvedenca gradbene stroke in je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z izvedenimi dokazi. Alternativna pot se dejansko zaključi s kolovozom, ki poteka le do dveh gospodarskih objektov na končnem kmetijskem zemljišču, in se nikjer ne priključi na javno poti, ki pelje v naselje Migojnice. Poštar se dejansko vozi kar preko zelenice nepremičnine v tuji, zasebni lasti. Sodišče prve stopnje bi moralo tehtati dejansko obstoječe poti, ne pa na eni strani več desetletij utrjeno obstoječo utrjeno makadamsko cestno traso, ki se še danes uporablja (predlagana nujna pot) in na drugi strani neobstoječo alternativno pot, ki jo bi bilo v naravi treba šele izvesti po drugi nepremičninah v zasebni lasti. Ni se opredelilo do predlagateljevih navedb (v pripravljalnih vlogah z dne 24. 10. 2022 in dne 30. 9. 2022), da bi moralo moralo pri tehtanju več možnih tras dostopa do predlagateljeve nepremičnine upoštevati dejansko obstoječe poti, ki morajo biti med seboj enakovredne. Nepremičnini, ki sama nima neposredne povezave z javnim cestnim omrežjem, je to treba zagotoviti (88. člen Stvarnopravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ). Predlagana nujna pot predstavlja le ustrezno pravno ureditev že obstoječega stanja v naravi, to pot za dostop do svojih nepremičnin poleg predlagatelja uporabljajo tudi drugi lastniki nepremičnin na desnem bregu potoka vsaj zadnjih 40 let in nepremičnine nasprotnih udeležencev zaradi določitve nujne poti ne bi bile nič dodatno ali huje obremenjene, kot so že sedaj. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je nezakonita in neustavna, uveljavlja kršitev lastninske pravice, saj mu je onemogočeno izvajanje osnovnih lastninskih upravičenj.

Uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje ob nespornem dejstvu, da predlagateljevi nepremičnini nimata svojega lastnega dostopa do javnega cestnega omrežja, presoditi, ali je obstoječo cestno traso (predlagana nujna pot) mogoče umestiti v prostor na način, da bi manj obremenjevala nepremičnine nasprotnih udeležencev, vendar se do tega ni opredelilo in je predlog za določitev nujne poti zavrnilo, ker predlagan nujna pot dejansko (že zadnjih 40 let) poteka le 1 m stran od njune stanovanjske hiše. S tem je preseglo trditveno podlago nasprotnih udeležencev in odločilo celo v nasprotju z njunimi navedbami, saj nista zatrjevala, da zaradi obstoječe cestne trase (predlagane nujne poti) sama lastnih nepremičnin sploh ne moreta uporabljati za potrebe, za katere so njune nepremičnine namenjene, ampak sta trdila le, da ima predlagatelj možnost alternativne poti oziroma sta v primeru določitve nujne poti zahtevala plačilo primernega denarnega nadomestila v znesku 40.000 EUR. Nepremičnini nasprotnih udeležencev bi bili zaradi predlagane nujne poti res nekoliko dodatno obremenjene, vendar nič bolj kot do sedaj.

Navaja, da je sodišče prve stopnje predlagatelja in lastnike nepremičnine protiustavno zavezalo k pravnemu poslu k ustanovitvi služnostne pravice poti po alternativni poti, ki v naravi sploh ne obstaja. Glede sodne prakse opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, katero (neenotno) sodno prakso je v konkretnem primeru treba uporabiti – sodno prakso, na katero sta se sklicevala nasprotna udeleženca ali predlagatelj (potrebna ureditev vprašanja služnosti poti v upravnih postopkih kljub kategorizirani javni poti, ki poteka preko zasebnih zemljišč). Neutemeljeno je sklicevanje nasprotnih udeležencev, da predlagateljeva nepremičnina predstavlja črno gradnjo, kar naj bi onemogočalo priznanje pravice do nujne poti, izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Očita, da se je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno opredelilo do predlagateljevih navedb, da že samo dejstvo, da se predlagana nujna pot dejansko izvaja že vsaj zadnjih 40 let brez nasprotovanja nasprotnih udeležencev (razen v zadnjih nekaj letih, ko je predlagatelj sprožil ustrezne postopke za ureditev obstoječega stanja v naravi), pomeni, da predlagana nujna pot za nepremičnine nasprotnih udeležencev ni preveč obremenjujoča in je za nasprotna udeleženca to postalo moteče šele, ko je predlagatelj želel izvajano dejansko stanje v naravi pravno urediti ter do navedb, da sta nasprotna udeleženca služnostno pot brezplačno tudi podelila v korist drugih nepremičnin na levem bregu potoka, kar ju, čeprav poteka po predlagani nujni poti, očitno ne moti. Tudi po oceni izvedenca gradbene stroke obremenitve nepremičnin nasprotnih udeležencev zaradi predlagane nujne poti niso takšne narave, da bi ju v celoti onemogočale pri kakršnikoli nadaljnji rabi njunih nepremičnin, obseg obremenitve zaradi določitve nujne poti je ocenil na znesek 10.000 EUR.

Navedbe nasprotnih udeležencev v odgovoru na pritožbo

3Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu predlagata, da pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in predlagatelju naloži povrnitev njunih stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obrazloženo nasprotujeta pritožbenim navedbam kot neutemeljenim ter pritrjujeta stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodajata, da se je sodišče prve stopnje samo prepričalo na ogledu, da je potek nujne poti po alternativni trasi mogoč.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4Pritožba je utemeljena.

5Predlagatelj je vložil predlog za določitev nujne poti po nepremičninah nasprotnih udeležencev (predlagana nujna poti po parcelah *125/10 in *125/2, ki že obstaja v naravi) za potrebe svojih nepremičnin (parcele 860/16 in 860/13), nasprotna udeleženca pa sta temu nasprotovala v bistvenem s trditvami, da ima predlagatelj dostop nepremičnin z javno cesto po alternativni poti, ki je v pretežnem delu asfaltirana, zaradi česar sta nasprotna udeleženca s predlagateljem tudi sklenila sodno poravnavo, po kateri sta predlagatelju dovolila na parceli 2136/4 stvarno služnost hoje in vožnje v korist lastnika parcele 860/16 in da bi bila zaradi določitve predlagane nujne poti njuna nepremičnina prekomerno obremenjena, saj poteka ta pot po njunem dvorišču, tik ob vhodnih vratih njune stanovanjske hiše, kar bi bilo zanju smrtno nevarno in povzroča nepopravljivo škodo na stanovanjski hiši in na brajdi.

6Po izvedenem dokaznem postopku² je sodišče prve stopnje predlog za določitev nujne poti zavrnilo. Nosilni razlog izpodbijanega sklepa je, da bi bila nepremičnina nasprotnih udeležencev z določitvijo predlagane nujne poti preko mere obremenjena, saj ta poteka približno 1 m pred vhodoma v stanovanjsko hišo in deli funkcionalno zemljišče hiše od gospodarskega poslopja ter povzroča vlago na stenah hiše, torej bi bila njena uporaba znatno ovirana v smislu prvega odstavka 89. člena SPZ, alternativna pot (čeprav je bistveno daljša in poteka tudi po zemljišču zasebnih lastnikov) pa na nobenem odseku ne poteka po dvorišču zasebnih lastnikov ali neposredno ob vhodih v hiše, kot je to pri predlagani nujni poti.

7Sodišče prve stopnje je navedlo pravilno materialnopravno podlago za odločitev o utemeljenosti predloga za določitev nujne poti, in sicer določbi 88. in 89. člena SPZ. Po 88. členu SPZ sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Po prvem odstavku 89. člena SPZ sodišče nujno pot dovoli, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Po drugem odstavku 89. člena SPZ sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Po tretjem odstavku 89. člena SPZ je za dovoljeno nujno pot upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

8Iz razlogov izpodbijanega sklepa (kar pritožbeno ni izpodbijano) izhaja, da je sodišče prve stopnje kot med pravdnima strankama nesporno ugotovilo naslednja dejstva:

– da je Občina Žalec z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Ur. l. RS, št. 82/15) kategorizirala javno pot „A.-B.“, št. 990921 (tudi) v delu, ki poteka po nepremičninah nasprotnih udeležencev parc. št. *125/2, *125/10 in 2136/4,³ to je tudi preko dvorišča nasprotnih udeležencev (glede parcel *125/2 in *125/10 predlagatelja sedaj predlagata določitev nujne poti). Sedaj ta pot ni več kategorizirana, ker je bil odlok z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-509/18-11 z dne 19. 5. 2022 razveljavljen v delu, kolikor poteka po nepremičninah nasprotnih udeležencev (parcele *125/2, *125/10 in 2136/4);

– da sta pravdni stranki v postopku pred sodišče prve stopnje sklenili sodno poravnavo P 19/2018 z dne 6. 12. 2018, po kateri so predlagatelj in nasprotna udeleženca ugotovili, da pogoji priposestvovanja stvarne služnosti hoje in vožnje po obstoječi trasi po parcelah nasprotnih udeležencev *125/2, *125/10 in 2136/4 za potrebe gospodujoče predlagateljeve nepremičnine parcele 860/16 ne obstojijo in se dogovorili, da nasprotna udeleženca ustanavljata stvarno služnost na parc. št. 2136/4 v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 860/16 in poteka stvarna služnost peš hoje in vožnje preko te parcele z osebnimi in dostavnimi vozili do največ skupne mase 3.500 kg, v širini 2,5 m, po obstoječi poti na najjužnejšem delu parcele 2136/4 in je z rdečo barvo označena na geodetskem posnetku, ki je priloga citirane sodne poravnave;

– da je predlagatelj pri Upravni enoti Žalec vložil vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nepremičnino parc. št. 860/16 (gospodujoče zemljišče), vendar upravni organ gradbenega dovoljenja v primeru, ko nepremičnina nima urejenega dostopa na parcelo oziroma že zgrajeno nepremičnino ne izda, razen če sodišče ustanovi pravico do nujne poti.

9Pritožbeno tudi niso izpodbijane naslednje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:

– da je Občina Žalec na zahtevo sodišča z dne 19. 5. 2022, naj pojasni, ali vodi kakšne aktivnosti za odpravo neustavnega stanja glede kategorizacije javne poti št. 9909/21 po nepremičninah nasprotnih udeležencev (parceli *125/2 in *125/10) z dopisom z dne 26. 5. 2022 sporočila, da gre v konkretnem primeru za zemljišče v cestnem telesu javne ceste, ki je v uporabi že več kot 40 let in da smatrajo, da sama ukinitev kategorizacije na parceli *125/2 ni ustrezna pot, zato so z lastniki in njihovim odvetnikom izvedeli več sestankov, na katerih so, skupaj s KS ..., konstruktivno iskali možnost za ureditev situacije ter da rešitve, ki bi bila optimalna za vse udeležence, tako lastnike zemljišč kot tudi ostale uporabnike predmetne ceste, še niso uspeli dogovoriti;

– da je dostop do predlagateljevih nepremičnin možen po predlagani nujni poti, ki obstaja v naravi in se začne pri parceli 2126/4 (v lasti Občine Žalec), po kateri poteka lokalna cesta 490022 in poteka po parceli *125/2 (v lasti nasprotnih udeležencev), prečka preko betonskega mostu potok, ki poteka po parceli 2136/13 (v lasti RS) in se nadaljuje preko parcel *125/10 do parcele 2136/4 (obe v lasti nasprotnih udeležencev), obstoječa pot nato preko parcele 2136/4 zavije proti jugi in se nadaljuje po parceli v lasti C. C.in D. D. ter do predlagateljeve nepremičnine;

– da predlagana nujna pot poteka po parcelah nasprotnih udeležencev v dolžini 60 m, čez sredino telesa stavbne parcele, neposredno (cca 1 m) pred vhodom (oziroma dvema vhodoma) v hišo nasprotnih udeležencev ter deli funkcionalno zemljišče hiše od gospodarskega poslopja in povzroča vlago na stenah stanovanjske hiše ob izogibanju vozil na dvorišču;

– da predlagatelj in njegovi najemniki predlagano nujno pot dejansko uporabljajo, čeprav nasprotna udeleženca temu nasprotujeta z opozorilno tablo, da vožnja po njihovem dvorišču ni dovoljena, nasprotna udeleženca pa vožnje po predlagani nujni poti nista preprečevala, dokler je bila na njej kategorizirana javna cesta po (kasneje razveljavljenem) občinskem odloku.

10Glede spornega vprašanja, ali imata predlagateljevi nepremičnini za redno rabo potrebno zvezo z javno cesto, je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da predlagatelj dejansko dostopa do svojih nepremičnin po predlagani nujni poti, nujno pot (dostop) potrebuje zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja ter da bi bil dostop do njegovih nepremičnin poleg dostopa po predlagani nujni poti možen tudi po t. i. alternativni poti, ki pa bi jo bilo treba delno še urediti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da alternativna pot poteka od javne poti 990911 (ta pot vodi v smer Migojnice) in javne poti 990922 (ta pot vodi v smer Zabukovica) in se z vmesnim kolovozom (dolžine cca 20 m iz poti 990911 oziroma iz poti 990922 dolžine opuščenega kolovoza cca 50 m), priključi na javno pot 990921, ki po citirani odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-509/18-11 z dne 19. 5. 2022 v delu, ki potek preko nepremičnin nasprotnih udeležencev (parcele 125/2, *125/10 in 2136/4), ni (več) kategorizirana javna pot, je bistveno daljša in v določenem delu poteka tudi po zemljišču zasebnih lastnikov, na nobenem odseku pa ne poteka po dvorišču zasebnih lastnikov in še manj neposredno ob vhodih v hiše, kot je to pri predlagani nujni poti. Obrazložilo je, da ni ugotavljalo višine stroškov ureditve te alternativne poti⁴ in ureditve predlagane nujne poti ter manjvrednosti nepremičnin nasprotnih udeležencev zaradi določitve nujne poti, saj predlagane nujne poti ni dovolilo že zato, ker je presodilo, da bi bila nepremičnina nasprotnih udeležencev (na kateri je stanovanjska hiša) preko mere obremenjena v smislu prvega odstavka 89. člena SPZ. Pojasnilo je tudi, da ni odpravljalo neskladnosti – nejasnosti v mnenju izvedenca gradbene stroke glede dolžine in poteka alternativne poti, ker je ocenilo, da je njegovo izvedensko mnenje v bistvenih okoliščinah dovolj pojasnjeno in je o odločilnih dejstvih (potrebna zveza predlagateljevih nepremični z javno cesto in ali bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški) odločilo na podlagi ostalih izvedenih dokazov.

11Neutemeljeni so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka.

Pritožbeno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obrazložen, ima razloge o pravno odločilnih dejstvih in nima pomanjkljivosti, ki bi onemogočale pritožbeni preizkus. Zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti in jo pritožnik smiselno na več mestih očita. Tudi ni utemeljen pritožbeno smiselno uveljavljan očitek o kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost), ki ga pritožnik niti ne pojasni oziroma ne konkretizira, ampak z njim podaja kritiko dokazne ocene. Pri kršitvi 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP gre namreč za napako dejanske narave, in sicer ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih odločbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Za uveljavljanje kršitve protispisnosti mora pritožnik tako konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša in tudi, kateri konkretni listini nasprotuje ter pri tem navesti konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo, čemur pa pritožnik ni zadostil. Prav tako niso konkretizirani pritožbeni očitki o postopkovnih kršitvah, ki se nanašajo na izvajanje dokaza z izvedencem, zato jih pritožbeno sodišče niti ne more preizkusiti. Kolikor pa se očitki o postopkovnih kršitvah nanašajo na ugotovitev sodišča prve stopnje o (ne)obstoju alternativne poti v naravi,⁵ pa po oceni pritožbenega sodišča temeljijo na pritožnikovem napačnem razumevanju razlogov in ugotovitve izpodbijanega sklepa, da naj bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da imata predlagateljevi nepremičnini povezavo z javno cesto. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo (le), da je dostop po alternativni poti možen (in ne da imata predlagateljevi nepremičnini že povezavo z javno cesto), da pa bi bilo treba to alternativno pot v določenem delu še urediti.

Prav tako ne drži pritožbeni očitek o prekoračitvi trditvene podlage nasprotnih udeležencev glede obremenitve njunih nepremičnin zaradi predlagane nujne poti, saj sta nasprotna udeleženca že v prvi pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2020 (list. št. 34-36) navedla, da predlagana nujna pot, ki poteka neposredno ob stanovanjski hiši, hišo uničuje in znatno ovira ter onemogoča normalno uporabo njunih nepremičnin.

12Utemeljeno pa pritožba uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga pritožnik uveljavlja zlasti z navedbami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovitev izvedenca gradbene stroke, da bi bila ureditev alternativne poti povezana z nesorazmerni stroški, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, in z nasprotovanjem zaključku sodišča prve stopnje o prekomerni obremenitvi nepremičnin nasprotnih udeležencev zaradi predlagane nujne poti ter podarjanjem, da gre le ustrezno ureditev že obstoječega stanja v naravi.

13Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si stojita nasproti dva interesa. Na eni strani je interes lastnika tiste nepremičnine, ki nima potne povezave z javno cesto, na drugi strani pa interes lastnika tiste nepremičnine, preko katere naj bi nujna pot potekala. Prvemu se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redna raba nepremičnine, kar ni niti samo v njegovem, ampak tudi v splošnem družbenem interesu, drugemu pa ustanovljena nujna pot povzroča stalne ali pa le občasne motnje, omejevanja in škodo. Pri ustanavljanju nujne poti je treba ta dva nasprotujoča si interesa uskladiti. Če bi škoda, ki nastane z ustanovitvijo nujne poti, presegla koristi, ki z ustanovitvijo nujne poti nastanejo za gospodujoče nepremičnino, sodišče nujne poti ne bi ustanovilo. Oceniti je treba torej tako interes nepremičnine, v korist katere se nujna pot ustanovi, kot tudi interes nepremičnine, v korist katere naj bi nujna pot potekala. Res se praviloma nujna pot ne more ustanoviti preko zgrajenih hišnih dvorišč, vendar pa prepoved ustanavljanja nujnih poti preko dvorišč ni absolutna. Izjemoma je dopustna, če se z druge smeri ali brez nesorazmerno velikih stroškov ne more priti do gospodujočega zemljišča.⁶

14Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tega tehtanja ni opravilo v celoti, saj je zmotno izhajalo zgolj iz določbe prvega odstavka 89. člena SPZ, ne da bi pri tem upoštevalo določbo 88. člena SPZ. Zaradi takšnega zmotnega materialnopravnega izhodišča je sprejelo zaključek, da nujne poti ni mogoče ustanoviti že iz razloga, ker poteka preko dvorišča približno 1 m od vhodov v stanovanjsko hišo nasprotnih udeležencev, in se z vprašanjem (ne)sorazmernosti stroškov ureditve alternativne poti in vprašanjema, kakšna bi bila zaradi ustanovitve predlagane nujne poti škoda za nepremičnini nasprotnih udeležencev in kakšna korist za predlagateljevi nepremičnini, ni ukvarjalo, kljub temu, da je ugotovilo, da predlagatelj za dostop do njegovih nepremičnin dejansko uporablja predlagano nujno pot, alternativna pot pa je sicer možna, vendar bi jo bilo treba v določenem delu šele urediti, predlagatelj pa je pravočasno zatrjeval, da je njena izgradnja povezana z nesorazmernimi stroški. Sodišče prve stopnje bi moralo, preden je odločilo o predlagateljevem predlogu, upoštevaje konkretne okoliščine obravnavanega primera ugotavljati in opraviti ustrezno tehtanje interesov nepremičnin predlagatelja na eni in nepremičnin nasprotnih udeležencev na drugi strani v skladu z vsem že zgoraj obrazloženim in šele nato odločiti o predlagateljevem predlogu. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča nepopolno ugotovljeno.

Odločitev o pritožbi

15Glede na navedeno je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Sodišče prve stopnje bo moralo pred ponovno presojo o tem, ali je predlog za dovolitev nujne poti utemeljen, ponovno oceniti že izvedene dokaze in po potrebi še dopolniti dokazni postopek glede možnosti ureditve alternativne poti ter nato v skladu z zgoraj obrazloženimi opraviti ustrezno tehtanje nasprotujočih si interesov nepremičnin predlagatelja in nasprotnih udeležencev ter nato ponovno odločiti o predlogu.

17Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na naravo in okoliščine konkretnega primera ne more samo ugotavljati celotnega sklopa manjkajočih dejstev in podati zaključke pravne narave, temveč lahko to po naravi stvari v okviru novega postopka stori le sodišče prve stopnje, s čimer bo omogočen tudi preizkus odločitve brez bistvenega posega v pravico udeležencev do pritožbe. Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek po oceni sodišča tudi ne bo bistveno podaljšala postopka. Glede na to, da je sodišče prve stopnje že izvedlo obsežen dokazni postopek, tudi z neposrednim izvajanjem dokazov (zaslišanje predlagatelja, nasprotnega udeleženca in izvedenca gradbene stroke ter ogled na kraju samem), ponavljanje in dopolnjevanje dokaznega postopka na pritožbeni stopnji tudi ne bi bilo ekonomično in bi lahko še podaljšalo in podražilo postopek. Ugotovljene pomanjkljivosti v dejanskem stanju bo sodišče prve stopnje lahko odpravilo hitreje in enostavneje.

Odločitev o stroških postopka

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Pri vseh nadaljnjih oznakah nepremičnin v tej obrazložitvi gre za isto katastrsko občino, zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni več navajalo.
² Opravilo je ogled kraja samega in pridobilo mnenje sodnega izvedenca geodetske stroke in sodnega izvedenca gradbene stroke, vpogledalo v pravdni spis sodišča prve stopnje P 19/2018 in vse listine v spisu ter zaslišalo predlagatelja in nasprotnega udeleženca ter izvedenca gradbene stroke.
³ Sodišče prve stopnje pomotoma navaja parc. št. 2036/4 namesto pravilno 2136/4.
⁴ Izvedenec gradbene stroke je podal mnenje, da bi bili stroški ureditve alternativne poti bistveno višji od ureditve predlagane nujne poti, vendar sodišča prve stopnje izvedenskega mnenja v tem delu ni sprejelo (glej drugi odstavek na 7. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje).
⁵ Gre za navedbe o nepravilni obrazložitvi sodišča prve stopnje, ki naj bi zaključek o obstoju alternativne poti oprlo na mnenje izvedenca geodeta; navedbe o neupoštevanju ugotovitev izvedenca gradbene stroke, da alternativna pot v naravi ne obstaja in bi jo bilo treba šele izvesti; navedbe, da bi bilo treba presoditi, ali je predlagano nujno poti mogoče umestiti v prostor in na način, da bi manj obremenjevala nepremičnine nasprotnih udeležencev in navedbe o neobrazloženosti in protispisnosti izpodbijanega sklepa v zvezi s tem.
⁶ Glej T. Frantar, Stvarno pravo, Gospodarski Vesnik, Ljubljana, 1993, strani 444-446 in A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, komentar k 89. členu, GV Založba, Ljubljana, 2004.