VSM Sklep I Ip 268/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da glasi:

„Dolžnik je dolžan upnici v roku 8 dni plačati nadaljnje izvršilne stroške v znesku 268,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do prenehanja obveznosti“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Dolžnik in upnica sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi I 89/2022 z dne 13. 12. 2022 delno ugodilo in izvršbo ustavilo za opravljena plačila v skupni višini 5.000,00 EUR, v točki II izreka pa v preostalem delu ugovor zavrnilo. Nadalje je v točki III izreka sklenilo, da se izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ustavi, v točki IV izreka pa, da je dolžnik dolžan upnici v roku 8 dni plačati nadaljnje izvršilne stroške v znesku 783,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper zavrnilni (točka II izreka) in zoper stroškovni (točka IV izreka) del sklepa se po svoji pooblaščenki pritožuje dolžnik zaradi kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je svoje ugovorne navedbe utemeljil in za njih predložil listinsko dokumentacijo, iz katere so izhajala izvršena plačila neposredno s strani dolžnika upnici izvrševana pred sprožitvijo predmetnega izvršilnega postopka, ter predložil listinsko dokumentacijo, s katero je izkazal izvršilni sodni postopek v Republiki Avstriji ter listinsko dokumentacijo, iz katere izhajajo plačila izvršena na podlagi izvršilnega sodnega postopka v Republiki Avstriji. Pojasnjuje, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ter nadaljnjih navedbah obrazloženo ugovarjal v izterjavo predlagani terjatvi, upnica pa je kljub ugovoru dolžnika vztrajala, da plačil s strani dolžnika ni prejemala ter vztrajala, da ji dolguje znesek, kot ga je terjala, navedbe dolžnika o sodnem postopku in takrat že pravnomočnem sklepu o izvršbi Okrajnega (pravilno Okrožnega) sodišča v Leopoldstadtu 19 E 3379/22g-2 z dne 18. 11. 2022 pa zavračala kot nerelevantne. Navaja, da izpodbijani sklep neutemeljeno in v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu, utemeljuje odločitev, da naj iz predloženih dokazil ne bi izhajalo, katera terjatev konkretno je plačana po izdaji sklepa o izvršbi. Takšen zaključek sodišča je napačen in neskladen z dokaznimi listinami, saj iz predložene in prevedene listine določno izhaja znesek tekoče preživnine v korist upnice, ki znaša 465,00 EUR mesečno s pripadki, nadalje pa odtegljaji za december 2022 in januar 2023, kar upnica priznava v svojih navedbah kot prejeto. Upnica je nadalje navedla, da je tudi v mesecu marcu 2023 prejela plačilo v višini 690,23 EUR, pri plačilu katerega je potrebno upoštevati tekočo preživnino, preostali znesek pa upoštevati kot poplačilo v tem postopku obravnavane terjatve. Navedene zneske bi sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa moralo upoštevati, saj je dolžnik za to predložil potrebne dokaze, upnica pa je prejem zneskov priznala. V tej zvezi še izpostavi, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da bi naj upnica 13. 3. 2023 vložila pripravljalno vlogo, v kateri bi naj navajala prav o teh prejetih zneskih, in sicer, da pri teh ni razvidno, ali gre za zapadle zneske ali za tekoče mesečne preživnine. Ta pripravljalna vloga upnice dolžniku ni bila vročena, da bi se o njej lahko izjavil, sodišče pa je navedbam upnice iz te vloge o tem, da ni znano, kaj je s temi zneski plačano, povsem nekritično sledilo, kljub temu, da je razpolagalo z listinsko dokumentacijo iz katere to jasno izhaja. Meni, da sodišče prve stopnje o ugovoru litispendence ni pravilno odločilo, ker je o stvari, o kateri odločanje je predlagala upnica v tem postopku, že odločeno, zato gre za zadevo res iudicata in sodišče o njej ne sme ponovno odločati.

Navaja, da so mu nastali stroški prevodov po tolmaču in sicer v višini 324,77 EUR ter nadaljnji stroški tega postopka. Obširno pojasnjuje svoje slabo finančno stanje. Navaja, da je upnica lažno tajila tako plačane zneske, ki jih je prejela od dolžnika, kot tudi sodni postopek v Republiki Avstriji ter plačane zneske po sklepu o izvršbi v Republiki Avstriji, zato so dolžniku nastajali stroški, poleg tega pa so mu v plačilo bili naloženi stroški, ki so nastali upnici, prav tako le zaradi tega, ker je tajila prejete zneske plačil ter postopek v Republiki Avstriji. Upnica je tako vse stroške tega postopka, razen stroška, ki je nastal z vložitvijo predloga za izvršbo, povzročila sama in to krivdno. Na podlagi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa razveljavi, sledi ugovornim in pritožbenim navedbam, ter razveljavi stroškovno odločitev in odloči, da upnica sama nosi svoje stroške postopka ter je dolžna povrniti dolžniku njegove stroške tega postopka, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo upnica po svojem pooblaščencu navaja, da je pritožba v celoti neutemeljena, pritožbene navedbe pa ostajajo na pavšalni ravni. Dolžnik v pritožbi ne navede, kateri sklep izpodbija, sodišče in upnica pa lahko zgolj domnevata, da bi lahko šlo za izpodbijanje sklepa z dne 17. 3. 2023, zato obstoji podlaga za zavrženje pritožbe dolžnika. Dolžnik ne navaja, katerega domnevnega plačila naj sodišče v izpodbijanem sklepu ne bi upoštevalo oziroma kako naj bi iz listinske dokumentacije izhajalo poplačilo. Glede navedb dolžnika v njegovi vlogi z dne 3. 3. 2023 in sedaj pavšalno povzetih v pritožbi, meni, da so te v kontekstu morebitnih ugovornih navedb neutemeljene in prepozne, saj predstavljajo zgolj obvestilo o delnem plačilu terjatve upnice po izdanem sklepu o izvršbi. Dolžnik zgolj pavšalno in neutemeljeno navaja ugovor litispendence. Pojasnjuje, da zneski izterjani v Republiki Avstriji, ki jih je upnica sodišču sporočila, predstavljajo delna plačila po izdanem sklepu o izvršbi in se kot taka upoštevajo, ter ne vplivajo na utemeljenost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe dolžnika glede izpodbijanja stroškovnega dela izreka sklepa. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrže oziroma jo kot neutemeljeno v celoti zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma odgovarja na upničine navedbe, da dolžnik v pritožbi ni navedel, kateri sklep izpodbija, zato pritožba ne vsebuje vsega kar je treba in jo je zato potrebno zavreči. Popolna navedba sklepa, zoper katerega se vlaga pritožba, bi bila navedba njegove opravilne številke in datuma, ko je bil sklep izdan. Res je, da je dolžnik v pritožbi, vloženi 30. 3. 2023, navedel le opravilno številko zadeve, v kateri je bila vložena pritožba, ne pa tudi datuma sklepa, zoper katerega se pritožuje, vendar samo po sebi to še ne pomeni nepopolne navedbe sklepa. Stranka mora navesti podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kateri sklep izpodbija. Dolžnik v pritožbi navaja, da je prejel sklep, s katerim je sodišče deloma za zneske 10 x 300,00 EUR in 5 x 400,00 EUR ugodilo njegovemu ugovoru, v preostalem delu pa je pritožbo (pravilno ugovor) dolžnika zavrnilo, dolžniku pa naložilo plačilo nadaljnjih stroškov upnici v višini 783,97 EUR. Nadalje navaja, da izpodbija točko II in IV tega sklepa. Ker je iz pritožbe jasno razvidno, kateri sklep in v katerem delu se izpodbija, je pritožbeno sodišče dolžno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusiti v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) in v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Pritožnik ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi ne pojasni, od kod črpa podlago za trditev, da mora izvršilno sodišče razveljaviti sklep o izvršbi in ustaviti postopek zaradi poplačila terjatve. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o ugovoru upoštevalo vsa plačila opravljena pred izdajo sklepa o izvršbi, za katera je dolžnik v ugovoru predložil dokaze, razen plačil, ki se ne nanašajo na predmetni postopek (točka 6 obrazložitve). Navedena plačila, opravljena pred izdajo sklepa o izvršbi, je v odgovoru na ugovor priznala tudi upnica, ki je za te zneske utesnila predlog.

7Dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovoru litispendence. Pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da pogoji za upoštevanje litispendence niso izpolnjeni (točka 8 in 9 obrazložitve), saj se litispendenca v izvršilnem postopku nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo. Upoštevaje pojasnjeno hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta. Navedeno pomeni, da čeprav je upnik neposredno že posegel na pokojnino dolžnika v Republiki Avstriji, to ni ovira, da ne bi zaradi poplačila celotne terjatve v izvršbi posegel na premoženje, ki ga ima dolžnik v Republiki Sloveniji.

8Glede ostalih pritožbenih navedb zoper točko II izreka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se ne nanašajo na dovolitev izvršbe oziroma odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč na delna plačila po izdanem sklepu o izvršbi, ki kot taka ne vplivajo na utemeljenost odločitve o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, o njih pa tudi še ni bilo odločeno.¹ Kljub temu, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pavšalno izjavilo o prejetih plačilih v Republiki Avstriji, ki so bila opravljena po izdaji predmetnega sklepa o izvršbi (točka 7 obrazložitve) in jih je sporočila upnica z vlogo z dne 13. 3. 2023, pa navedeno na samo odločitev o ugovoru, kot je pojasnjeno že zgoraj, ni imelo vpliva. Dolžnik tako na podlagi vročitve vloge upnika z dne 13. 3. 2023 oziroma z izjavo na to vlogo v ničemer ne bi mogel vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede ugovora zoper sklep o izvršbi. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana. Pravica do vročitve oziroma izjave v postopku namreč ni sama sebi namen, temveč je namen te pravice prav v (vsaj teoretični, potencialni) možnosti vpliva nasprotne stranke na odločitev sodišča, ki je v tem primeru ni in ne more biti.²

9V predmetni zadevi je sodišče upnico v skladu s prvim in tretjim odstavkom 58. člena ZIZ opozorilo, da bo v primeru, če na ugovor ne bo odgovorila, štelo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (dopis z dne 22. 12. 2022). Upničin odgovor na ugovor je bil potreben za izvršbo, saj je dolžnik v ugovoru izvršbi v celoti nasprotoval ter uveljavljal, da je po njegovem obračunu terjatev v celoti poplačana, predložil pa je tudi bančne izpiske o plačilih. Upnica je na te navedbe morala odgovoriti, sicer bi se štele za resnične. Čeprav je upnica v odgovoru na ugovor priznala vsa plačila, za katere je dolžnik v ugovoru predložil dokaze in za plačanih 5.000,00 EUR umaknila predlog za izvršbo, za kar je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, je treba upoštevati, da je dolžnik v tej vlogi navajal tudi, da je upničina terjatev v celoti prenehala in predlagal sodišču ustavitev izvršilnega postopka v celoti. V odgovoru na ugovor je upnica obrazloženo nasprotovala dolžnikovim ugovornim navedbam in vztrajala, da terjatev še vedno ni v celoti poplačana. Ker so posledice upničine neaktivnosti po tem, ko ji je vročen ugovor takšne, da so praktično terjale od upnice, da nanj odgovori, so stroški, ki so v tem primeru nastali z odgovorom na ugovor, potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so namreč vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.

10Ker je vloga upnice z dne 13. 3. 2023 za odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi nepotrebna, saj z ničemer ni prispevala k sami odločitvi o ugovoru, kar priznava tudi upnica,³ stroški za sestavo navedene vloge v ugovornem postopku niso bili potrebni, zato jih v tej zvezi ni mogoče naložiti dolžniku v plačilo in jih pritožbeno sodišče tudi ni upoštevalo.

11Ob pojasnjenem stroški ugovornega postopka znašajo 447,98 EUR (sestava odgovora na ugovor 600 točk - 7. točka tarifne številke 31 v zvezi s tarifno številko 19 Odvetniške tarife – v nadaljevanju OT, materialni stroški v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade - t.j. 12 točk; tretji odstavek 11. člena OT in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 447,98 EUR). Glede na to, da je dolžnik v ugovornem postopku uspel za znesek glavnice v skupni višini 5.000,00 EUR, kar v razmerju do celotnega izterjevanega zneska 24.394,84 EUR znaša 20 %, to pomeni, da je glede na svoj 80 % neuspeh upnici dolžan povrniti stroške v tem odstotku, kar znaša 358,38 EUR (80% od 447,98 EUR). Glede na dolžnikov (20 %) uspeh z ugovorom in neutemeljeno predlagano izvršbo v tem delu, je tudi dolžniku priznati za sestavo ugovora 600 točk - 7. točka tarifne številke 31 v zvezi s tarifno številko 19 OT, materialne stroške v priglašeni višini 2 % od odmerjene nagrade - t.j. 12 točk; tretji odstavek 11. člena OT in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese skupno 447,98 EUR oziroma ob 20 % uspehu z ugovorom 89,60 EUR. Dolžniku pa ni priznati stroškov nadaljnjih vlog in prevoda, saj v tem delu (ugovor litispendence) ni uspel in tudi upnici ni moč očitati, da jih je povzročila neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika delno ugodilo in sklep v točki IV izreka spremenilo tako, da se po pobotanju priznanih stroškov (358,38 EUR upniku, 89,60 EUR dolžniku) upnikovi stroški ugovornega postopka znižajo za 515,19 EUR na 268,78 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da so navedbe dolžnika o slabem finančnem stanju, v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, nedopustne pritožbene novote, ki pa jih pritožbeno sodišče tudi sicer ne bi upoštevalo, saj dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti s sklicevanjem na nezmožnost plačila izvršilnih stroškov. Dejstvo, da dolžnik zaradi svojega slabega finančnega položaja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžniku v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upniku utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnika vodi zaradi neplačila z izvršilnim naslovom ugotovljene terjatve.

13Pritožbeno sodišče je na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka, katerih povrnitev sta zahtevala dolžnik in upnica. Dolžnik, ki se je v pritožbi zavzemal za razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma za spremembo v smeri ugoditve ugovoru, razveljavitve sklepa o izvršbi v celoti in zavrnitve predloga za izvršbo, je v pritožbenem postopku uspel le v sorazmerno majhnem delu.⁴ Sodišče druge stopnje je zato odločilo, da mora stroške pritožbe kriti sam (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je prav tako dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo. Glede na vsebino pritožbe in vsebino odgovora na pritožbo s slednjim namreč ni v bistvenem prispevala k sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča, zato teh stroškov ni šteti za potrebne v smislu določbe 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot izhaja iz točke III izreka tega sklepa.

¹ Dolžnik ima možnost vložitve ugovora po izteku roka.
² Primerjaj VSL II Cp 1856/2016 z dne 14. 12. 2016.
³ V odgovoru na pritožbo upnica navaja, da zneski izterjani v Avstriji, ki jih je sodišču z vlogo z dne 13. 3. 2023 sporočila, predstavljajo delna plačila po izdanem sklepu o izvršbi in se kot taka upoštevajo, ter ne vplivajo na utemeljenost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi.
⁴ Njegov uspeh se nanaša le na stransko terjatev iz naslova stroškov, pa še to samo delno.