VSK Sklep Cpg 64/2023

I. Pritožba tretjega se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 27.12.2022.

II. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 6.1.2023 se delno ugodi, tako da se izpodbijani sklep v točki III razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sicer se pritožba upnika zavrne in v točki I potrdi izpodbijani sklep.

III. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 17.1.2023 se delno ugodi, tako da se sklep v točki II in III razveljavi. Sicer se pritožba upnika zavrne in v točki I potrdi izpodbijani sklep.

IV. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 592,98 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Glede sklepa z dne 27.12.2022

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo predlog tretjega (A. d.o.o.) za založitev stroškov predujma za kritje stroškov vzdrževanja ladje in posadke ter stroškov varnosti priveza in plovila.

2Zoper sklep se pritožuje tretji. Ponavlja, da je bila predhodna odredba izdana za plovilo, ki ni last dolžnika, ampak pritožnika. Napačna je razlaga določbe 953. člena Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ), po kateri naj bi upnik moral založiti samo stroške, ki so nujni za preživetje posadke, ki se nahaja na krovu. S predhodno odredbo je sodišče prepovedalo tudi izplutje ladje iz akvatorija L., kar pomeni, da stroški priveza, kot tudi stroški posadke in tekočega vzdrževanja predstavljajo izvršilne stroške. Plovilo I. ima povsem veljavno spričevalo o najmanjšem številu članov posadke (ker pritožniku glede tega dejstva ni bila dana možnost izjave, potrdilo prilaga pritožbi). Plovilo je osnovno sredstvo pritožnice za opravljanje njene dejavnosti, zato so zaključki sodišča glede likvidnosti, ki jo sodišče vidi na preteklih poslovnih izkazih, napačni. Dejansko gre za izvršilne stroške, ki jih po določbi 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) plača upnik, sicer se izvršilni postopek ustavi.

3V odgovoru na pritožbo je upnik predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi 953. člena PZ stroške z vzdrževanjem ladje in posadke med zaustavitvijo plača lastnik ladje ali ladjar. Če sredstva za vzdrževanje posadke ne zadostujejo, pa naloži sodišče upniku, naj da predujem v znesku, ki je potreben za vzdrževanje posadke. Da sredstva za vzdrževanje ladje in posadke ne zadostujejo, je trditveno in dokazno breme lastnika ladje, oziroma ladjarja. Tretji je v zahtevi navedel samo, da je ladja njegovo osnovno sredstvo, brez katerega svoje dejavnosti ne more opravljati. Ničesar pa ni navedel o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo javno dostopne podatke, iz katerih izhaja, da je tretji v letu 2021 ustvaril dobiček v višini 708.347,46 EUR, v letu 2020 pa 688.832,70 EUR in da so na dan 31.12.2022 denarna sredstva na računu znašala 34.726,49 EUR. Iz teh podatkov je mogoče sklepati le, da tretji premoženje ima in da je tudi likviden. V pritožbi tretji tem zaključkom sodišča obrazloženo ne nasprotuje in tudi ne predloži nobenih dokazov za svoje posplošene trditve. Tretji zato ni izkazal, da ne bi imel sredstev za kritje stroškov z vzdrževanjem ladje in posadke med zaustavitvijo ladje. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in vprašanje, kateri so stroški po 953. členu PZ, za odločitev ni relevantno. Ker je vprašanje kritja stroškov v zvezi z zaustavitvijo ladje izrecno urejeno v PZ, pa je neutemeljeno tudi sklicevanje na določbe ZIZ.

6Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Glede sklepa z dne 6.1.2023

7Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (I) razveljavilo svoj sklep Zg 3/2022 z dne 3.3.2022 v točki I, v kateri je bilo dovoljeno zavarovanje terjatve v višini 70.577,46 EUR s pripadki, v preostalem delu (glede terjatve v višini 29.907,54 EUR) pa je sklep obdržalo v veljavi. Zavrnilo je (II) predlog dolžnika in tretjega za izrek denarne kazni pooblaščencu upnika in (III) zahtevo upnika za odmero stroškov tega postopka.

8Zoper prvo in tretjo točko sklepa se pritožuje upnik. V zvezi s prvo točko povzema potek postopka in pojasnjuje, da je za terjatev v višini 29.907,54 EUR znotraj 15-dnevnega roka po prejemu sodbe Višjega sodišča v Kopru že vložil predlog za izvršbo, vendar sodišče o predlogu še ni odločilo. Po določbi 264. člena ZIZ sodišče ustavi postopek s predhodno odredbo na dolžnikov predlog, v predmetni zadevi pa dolžnik ustavitve postopka ni predlagal. Ustavitev postopka po uradni dolžnosti je v ZIZ predvidena le, če v 15 dneh od dne, ko se izteče čas, zaradi katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Tudi ta pogoj ni izpolnjen. Upnik je tudi predlagal podaljšanje predhodne odredbe in je zoper sklep, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen, vložil pritožbo. Ker sklep o izvršbi še ni bil izdan, bo lahko dolžnik po prenehanju veljavnosti predhodne odredbe izplul iz slovenskega morja, kar pomeni, do bo upnik izgubil edino dolžnikovo premoženje, na katero lahko poseže. Sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče, obravnava drugačno dejansko stanje, saj je tam dolžnik predlagal ustavitev postopka. V zvezi s 3. točko pa pritožnik pojasnjuje, da se je postopek zavarovanja vodil ločeno od pravdnega postopka, zato oba postopka nista procesno povezana. Upnik je ves čas postopka zavarovanja priglašal stroške, o nekaterih je celo že pravnomočno odločeno. Podana je tudi kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je sodišče zahtevo meritorno zavrnilo, v razlogih pa je zapisalo, da bo o stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

9V odgovoru na pritožbo sta dolžnik in tretji pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

10Pritožba je delno utemeljena.

11PZ¹ v 939. členu izrecno ureja tudi vprašanje prenehanja predhodne odredbe, vendar le za primere, ko dolžnik izkaže, da terjatev ne obstaja (več) in za primere, ko predlagatelj po izvršljivosti odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, ne predlaga izvršbe. Ne ureja pa položaja, ko je bila ta odločba razveljavljena, ko torej ni več domače nepravnomočne in neizvršljive sodne odločbe. Drugi odstavek 838. člena PZ v takih primerih smiselno napotuje na ZIZ. Po 76. členu ZIZ sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Ker je bil naslov, na podlagi katerega je bilo dovoljeno zavarovanje s predhodno odredbo razveljavljen, je torej sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na terjatev v višini 70.577,46 EUR s pripadki.

12Utemeljena pa je pritožba glede odločitve o stroških postopka. Kot pravilno opozarja upnik, je postopek za izdajo predhodne odredbe samostojen postopek glede na pravdni postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, ki je bila podlaga izdani predhodni odredbi. Zato mora o stroških pravdnih strank sodišče odločiti v postopku zavarovanja.

13Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi upnika delno ugodilo, tako da je izpodbijani sklep razveljavilo v točki III in glede predloga za povrnitev stroškov zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu (glede točke I) pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Glede sklepa z dne 17.1.2023

14Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (I) zavrnilo upnikov predlog za podaljšanje veljavnosti predhodne odredbe, (II) sklep Zg 3/2022 z dne 3.3.2022 razveljavilo v I. točki izreka tudi v delu, v katerem je bilo dovoljeno zavarovanje terjatve za znesek 29.907,54 EUR s pripadki, (III) razveljavilo pa je tudi dejanja zavarovanja, opravljena na podlagi sklepa Zg 3/2022 z dne 3.3.2022 in postopek zavarovanja ustavilo.

15Zoper sklep se pritožuje upnik. Upnik v pravdi I Pg 2012/2022 od sedanjega (registriranega) lastnika ladje zahteva, da dopusti izvršbo na ladjo za poplačilo njegove terjatev do dolžnika, ki je zavarovana s predhodno odredbo, na podlagi katere je bila ladja zarubljena. Sodba v tem postopku bo upniku zagotovila nedvoumen izvršilni naslov za terjatev, ki je že zavarovana s predhodno odredbo. Gre torej za isto terjatev. Namen pravila o trajanju predhodne odredbe pa je v tem, da traja toliko časa, da jo lahko upnik s predlogom za izvršbo pretvori v (nepogojno) zastavno pravico. Ni mogoče razlagati določbe 263. člena ZIZ, da bi imel zakonodajalec v mislih manj kot v določbah 264. in 265. člena ZIZ. V tem primeru je zato podaljšanje utemeljeno, saj kljub temu, da je odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, postala izvršljiva, pogoji za izvršbo še niso izpolnjeni (upnik še ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper registriranega lastnika ladje). Zato je treba predhodno odredbo podaljšati za čas trajanja pravde. Pritožnik se sklicuje na uporabo argumenta teleološke redukcije. Argument sodišča, da so se okoliščine spremenile in da gre za bistveno nižjo terjatev, pa je nesmiseln. V vsakem primeru pa je neutemeljena odločitev v točkah II in III izreka. Sodišče namreč ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja le v primerih iz drugega odstavka 264. in iz 265. člena ZIZ. Razlogi odločbe so si v nasprotju, saj sodišče po eni strani šteje, da je odločba postala izvršljiva, preden je potekel čas veljavnosti odredbe, po drugi pa je postopek ustavilo, ker se pogoji za izvršbo niso izpolnili, preden je potekel čas veljavnosti predhodne odredbe. Če odločba postane izvršljiva, preden se stečejo pogoji za izvršbo, sodišče v nobenem primeru ne more po uradni dolžnosti ustaviti postopka, ampak samo na predlog dolžnika (tega pa ni bilo) in če upnik ni predlagal izvršbe. Upnik ne more trpeti škodljivih posledic, če Okrajno sodišče v Kopru o predlogu za izvršbo še ni odločilo.

16V odgovoru na pritožbo sta dolžnik in tretji predlagala zavrnitev pritožbe.

17Pritožba je delno utemeljena.

18Po določbi drugega odstavka 939. člena PZ sodišče na predlog upnika podaljša zavarovanje, če čas iz prejšnjega odstavka poteče, preden postane odločba oziroma sodna poravnava, na podlagi katere je bila izdana odredba, izvršljiva (enaka pa je določba 263. člena ZIZ). V predmetni zadevi je sodba, ki je bila podlaga za izdajo predhodne odredbe, postala glede 29.907,54 EUR s pripadki izvršljiva pred potekom v predhodni odredbi določenega roka. Pred potekom tega roka je upnik tudi že vložil predlog za izvršbo. Pogoji za podaljšanje predhodne odredbe zato niso podani. V zvezi s tem je neutemeljeno sklicevanje na drug postopek, ki ga upnik vodi zoper tretjega, saj je bila predmetna predhodna odredba izdana v zavarovanje terjatve upnika do dolžnika na podlagi (takrat) nepravnomočne sodbe in ne v zavarovanje terjatve upnika do kogarkoli. Pogoj za izdajo predhodne odredbe je namreč odločba domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva. Taka sodba pa v pravdi zoper registriranega lastnika ladje še ni bila izdana.

19Ker je predhodna odredba prenehala veljati, ni pogojev za njeno razveljavitev. Ostane le še vprašanje ustavitve postopka in zlasti razveljavitve opravljenih dejanj (to je rubeža). Pritožba pravilno opozarja, da pogoji iz 939. člena PZ, oziroma 264. člena ZIZ za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj niso podani. Pogoji za izvršbo so (zaenkrat) izpolnjeni², dolžnik ni z ničemer izkazal, da bi terjatev plačal ali dovolj zavaroval, prav tako pri sodišču ni položil zneska terjatve, upnik pa je pravočasno predlagal izvršbo. Razlaga, da se opravljena dejanja zavarovanja razveljavijo kljub temu, da je sodba, ki je bila podlaga predhodni odredbi in torej tem dejanjem, postala izvršljiva in kljub temu, da je upnik pravočasno predlagal izvršbo, je v nasprotju z namenom zavarovanja. Opravljena dejanja zavarovanja ostanejo v veljavi, dokler ni dovoljena izvršba (oziroma dokler se v izvršilnem postopku ne izkaže, da ni pogojev za izvršbo).

20Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, tako da je izpodbijani sklep v točkah II. in III. razveljavilo, sicer pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v točki I. potrdilo izpodbijani sklep.

Glede pritožbenih stroškov

21V pritožbenem postopku je stroške priglasil samo upnik. V zvezi s sklepom z dne 6.1.2023 glede na vsebino sklepa in pritožbe, pa tudi odgovora na pritožbo, ni šlo za stroške, potrebne za zavarovanje, v zvezi s sklepom z dne 6.1.2023 je upnik uspel samo v manjšem delu (in zato ni upravičen do povrnitve stroškov), v zvezi s sklepom z dne 17.1.2023 pa mu je pritožbeno sodišče priznalo stroške pritožbe v višini 592,98 EUR (sestava pritožbe, materialni stroški, DDV na odvetniške storitve in sodna taksa).

¹ V bistvenem enaka je določba 264. člena ZIZ.
² Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da dejstva, da izvršilno sodišče doslej še ni odločilo o predlogu za izvršbo, ni mogoče opredeliti kot neizpolnitev pogojev za izvršbo.