VSK Sklep Cpg 155/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče (delno) ugodilo predlogu tožeče stranke za taksno olajšavo, in sicer tako, da ji je obveznost plačila sodne takse za tožbo v višini 675,00 EUR odložilo za tri mesece od dneva izdaje izpodbijanega sklepa.

2Zoper to odločitev se je pritožila tožeča stranka in v njej izpostavila, da je bil njen transakcijski račun zaradi neposlovanja zaprt že 30.10.2014, kar pomeni, da na njem ni imela nobenih prilivov. Razpolaga tudi ne z likvidnostnimi sredstvi. Njene kratkoročne poslovne terjatve so neizterljive, saj se nanašajo na dolžnike, ki so v stečajnih postopkih, oziroma so bili ti postopki že zaključeni in do poplačila zaradi nezadostne stečajne mase ni prišlo. Pa tudi sicer kratkoročne poslovne terjatve ne predstavljajo likvidnih sredstev tožeče stranke. Stanje kratkoročnih terjatev je v približno enaki višini kot v letu 2015, kar potrjuje, da gre za neizterljive terjatve. Iz bilance stanja izhaja tudi dejstvo, da ima tožeča stranka za 303.152,63 EUR obveznosti do virov sredstev in 230.883,11 EUR kratkoročnih poslovnih obveznosti. Če izkazuje dobiček v višini 2.920,79 EUR, to ne pomeni, da ima sredstva za plačilo takse, saj je do tega dobička prišlo zato, ker je prodala osnovna sredstva in ne zaradi poslovanja. Ta dobiček tudi ne predstavlja denarnega toka oziroma likvidnih sredstev. Podrejeno pa je pritožba izpodbijala odločitev tudi glede roka za odlog plačila sodne takse, ker je bistveno prekratek, da bi lahko v tem času sploh unovčila sicer neizterljive terjatve ali pa prodala sredstva. Potreben rok bi bil najmanj do izdaje odločbe sodišča prve stopnje oziroma do pravnomočnosti sodne odločbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Na pravdni stranki, ki predlaga oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je trditveno in dokazno breme za utemeljevanje v smislu 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), da ji njeno premoženjsko stanje ne omogoča, da bi brez ogrožanja svoje dejavnosti lahko zagotovila plačilo sodne takse v celotnem znesku in takoj. Obveznost plačila sodne takse je namreč v zakonu določena kot splošna obveznost strank, ki pred sodiščem predlagajo uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Zato so dolžne ob uveljavljanju izjeme od tega pravila podati vse navedbe in dokaze, da bi se lahko njihova taksna obveznost zmanjšala ali časovno odložila¹. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, z dne 11.5.2017, navedla le, da od leta 2013 ne posluje. Direktor tožeče stranke pa je dopisal še, da je do dobička prišlo zaradi prodaje osnovnih sredstev. Predlogu je priložila izjavo o premoženjskem stanju.

5Prvostopenjsko sodišče je izpodbijani sklep izdalo na podlagi podatkov, ki jih je taksni zavezanec podal v predlogu, in ki so bili razvidni iz izjave o premoženjskem stanju, ter na podlagi vpogleda v javno dostopne podatke iz evidence AJPES o letnih poročilih za leto 2016 v primerjavi z letom 2015. Pri svoji odločitvi je bistvene podatke iz bilance stanja tudi upoštevalo, in se oprlo na ugotovitev, da je tožeča stranka v bilanci stanja za leto 2016 izkazovala 234.042,63 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev in 69.110,00 EUR dolgoročnih sredstev. Ti podatki tudi po presoji pritožbenega sodišča ne omogočajo drugačnega zaključka od ugotovitve, da bo tožeča stranka lahko svojo taksno obveznost v višini 675,00 EUR izpolnila v roku treh mesecev. Predlagatelj namreč ni v predlogu za taksno oprostitev in niti v izjavi o premoženjskem stanju² zatrjeval in izkazoval okoliščin, na podlagi katerih, bi lahko sodišče prve stopnje presodilo, da premoženja, ki ga v bilanci izkazuje, ne more unovčiti, oziroma da ga v kratkem roku³ ne bo mogel unovčiti. Na ugotovljeno premoženjsko stanje tožeče stranke tudi dejstvo, ki ga pritožnik izpostavlja v pritožbi, to je da družba ne posluje, za odločitev o plačilu sodne takse, ne more vplivati.

6Pritožbene trditve, da gre za neizterljive terjatve, ki se nanašajo na dolžnike, ki so v stečajnem postopku oziroma ki so bili v stečajnem postopku, pa ni bilo v njihovih postopkih zadostne stečajne mase⁴, so nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), saj pritožnik ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajal že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju. Zato jih pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni smelo upoštevati.

7Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Up-394/2013, z dne 26.2.2014
² kjer bi lahko v rubriki "opomba" dodatno podal pojasnila in navedbe v zvezi s svojim finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem
³ zato pritožba ne more uspeti niti s svojim "podrejenim" navajanjem
⁴ ugotovitve prvostopenjskega sodišča o dolgoročnih sredstvih v višini 69.110,00 EUR pritožba ne izpodbija