VSM Sklep I Cp 325/2023

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženca) z dne 8. 11. 2022, zoper prepis zvočnega posnetka z dne 23. 9. 2022 zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je ugovor toženca z dne 21. 2. 2023 zavrglo.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženec. V pritožbi opisuje predmet spora. Navaja, da je prišlo pri prepisu zvočnega posnetka do nekaterih nepravilnosti, sicer pa je sodišče narobe navedlo datume kdaj so bili vloženi ugovori zoper prepise zvočnih posnetkov. Sodišče mu zvočnega posnetka ni vročilo v 5-ih dneh, kot mu to nalaga zakon, zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi lahko sam pravočasno vložil ugovor zoper opravljen prepis zvočnega posnetka, saj je kar nekaj časa potreboval, da je ugovore poslušal.

3Pritožba ni dovoljena.

4Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, zato se po prvem odstavku 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) domneva, da so resnični v zapisniku navedeni podatki o posameznih procesnih dejanjih in o njihovi vsebini. Navedeno zakonsko domnevo je po četrtem odstavku 224. člena ZPP mogoče izpodbiti z nasprotnim dokazom. Zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka ima stranka že med obravnavo pravico ugovarjati zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP). Pritožnik je v ugovoru od sodišča zahteval, da se mu omogoči poslušanje zvočnega posnetka, kar mu je sodišče tudi omogočilo.

5V konkretnem primeru je bilo odrejeno zvočno snemanje naroka, zato lahko stranka ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa v skladu s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP, in sicer v 5-ih dneh po njegovem nastanku. Prav tako ima stranka pravico do dostopa do posnetka. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka.

6Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja zoper sodnikovo protokolacijo zapisnika. Stranka torej nima izrecne pravice šele raziskovati ali je prepis točen ali ne, marveč lahko enako kot stranka na naroku, predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi.

7Sklep sodišča o takšnem strankinem ugovoru sodi med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP). Zoper te sklepe ni posebne pritožbe, ampak jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek 298. člena ZPP). Tako je sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper nepravilnost zapisnika zgolj „tehnične“ narave¹. Stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo o njenem ugovoru pa ima pravico do pritožbe zoper končno odločbo, kjer lahko uveljavlja, da prepis zvočnega posnetka ni pravilen in da sodišče nepravilnosti kljub ugovoru ni odpravilo, kar lahko predstavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka, v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

8Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu napačno stranko poučilo, da ima pravico do pritožbe. Ker zakon stranki ne daje pravice do posebne pritožbe zoper takšen sklep, te pravice tožencu sodišče ni moglo podeliti, zato je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, saj toženec do vsebinskega odgovora na pritožbo ni upravičen (četrti odstavek 343. člena ZPP).

¹ VSL sklep I Cp 714/2018 z dne 28. 6. 2018.