VSRS Sklep II DoR 480/2022

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin, in sicer parcel v katastrski občini ..., navedenih v izreku sodbe. Presodilo je, da je tožnica postala njihova lastnica na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) z začetkom veljavnosti ZGJS dne 2. 7. 1993, ker so bile nepremičnine že tedaj javne ceste.

2Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sledečih vprašanj:

1"Kakšen mora biti standard obrazložitve sodne odločbe pritožbenega, to je Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga mora zagotoviti in upoštevati pritožbeno sodišče?";

2"Za katera sodna pisanja velja dolžnost osebnega in neposrednega vročanja po 142. členu ZPP in ali velja za vsa sodna pisanja, ki so pod rokom oz. kadar zamuda roka pripelje do neupoštevanja dejanja?";

3"Ali že zgolj dejanska razlastitev imetnika nepremičnine z okupacijo in z gradnjo infrastrukture posledično rezultira v prenehanju (odvzemu) stvarnih upravičenj lastniku nepremičnine oz. imetniku pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini oziroma ali v primeru nepremičnine v družbeni lastnini pravica uporabe in posesti imetniku pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini preneha v trenutku, ko je bila izvedena dejanska razlastitev takšne nepremičnine s prehodom v splošno rabo?";

4"Ali spadajo v okvir lastninjenja po 76. členu ZGJS zgolj tiste nepremičnine, ki so del osnovnih sredstev subjekta javne gospodarske službe ter so kot takšne premoženjsko evidentirane v poslovnih knjigah teh subjektov ter hkrati pravno evidentirane v javnih evidencah (kot imetništvo pravice uporabe), ali spadajo v ta okvir kar vse nepremičnine, na katerih imajo stvarna upravičenja (imetništvo pravice uporabe) tretji subjekti in na katerih je z dejansko razlastitvijo zgrajena javna infrastruktura, ne glede na njihov premoženjski in pravni status (da torej po poslovnih knjigah in evidencah ter po javnih evidencah pripadajo tretjim subjektom in ne subjektom GJS)?".

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).