UPRS Sodba I U 1106/2020-29

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijanim obvestilom tožnika obvestila, da ni bil izbran na razpisano delovno mesto direktorja javnega zavoda Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto.

2Z izpodbijanim sklepom Mestne občine Novo mesto št. 1100-139/2020 (405) z dne 16. 7. 2020 pa je tožena stranka izbrala za zasedbo delovnega mesta direktorja navedenega javnega zavoda A. A. za dobo štirih let. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: Komisija) objavila javni razpis za navedeno delovno mesto. Do roka, določenega za oddajo prijav, je prispelo 8 pravočasnih prijav. Prijave 4 kandidatov ne izpolnjujejo vseh razpisnih pogojev, zato so bile izločene iz postopka. S preostalimi 4 kandidati pa je Komisija opravila razgovore ob navzočnosti članov sveta zavoda ter oblikovala prvi predlog sklepa za imenovanje direktorja zavoda. Svet zavoda ni podal pozitivnega mnenja o imenovanju predlaganega kandidata, zato je Komisija razveljavila sklep, ki je bil sprejet na seji dne 6. 7. 2020 in je na podlagi prejetega pozitivnega mnenja sveta zavoda posredovala predlog za imenovanje A. A. Občinskemu svetu Mestne občine Novo mesto v obravnavo in sprejem. Komisija je pri tem ugotovila, da A. A. izpolnjuje vse razpisne pogoje za navedeno delovno mesto. Občinski svet je na predlog Komisije imenoval A. A. za direktorja javnega zavoda za dobo štirih let.

3Tožnik v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da je svojo predstavitev pred člani Komisije opravil najbolje in da je najboljši kandidat in primeren za delovno mesto direktorja zavoda. Za imenovanega direktorja pa meni, da je preferiran s strani predsednika Komisije. Kljub temu je tožnik člane Komisije prepričal, da je najboljši kandidat in je pri prvotnem glasovanju dobil večji del glasov in sicer 5 proti 4 v prid tožniku. Nadalje tožnik v tožbi zatrjuje, da bi bilo potrebno mnenje sveta zavoda o vseh štirih kandidatih pridobiti pred izborom na Komisiji. Tako pa je bil vrstni red nepravilen. Na svetu zavoda so pridobivali podpise in mnenja o vseh kandidatih in ne samo o tožniku. Člani sveta zavoda so morali zgolj dopolniti svojo izjavo z imenom kandidata, kateremu dajejo prvenstveno pozitivno mnenje. Mnenje bi moralo biti obrazloženo, ne pa zgolj zapisano ime. Člani sveta zavoda so bili pod pritiskom, saj so se morali odločati o že odločeni zadevi. Potem je bil ta dokument poslan na izredno sejo Komisije, ki se je sestala 9. 7. 2020 ob 15.00 uri, kar je eno uro pred potrditvijo že izbranega kandidata na seji občinskega sveta. Poleg tega so se člani Komisije pred zaključkom seje zaradi prihoda svetnikov na redno sejo občinskega sveta preselili v manjšo delovno sobo, pri čemer je šlo pri tem le za izgovor na „covid“ razmere. Tožniku na ta način niti ni bila dana možnost, da bi o njem glasovali. Postopkovno je bilo napačno, da je Komisija po zahtevi za pridobitev mnenja sveta zavoda pridobivala mnenje o vseh in ne le o njem. Poleg tega izpodbijana akta ne vsebujeta nikakršne obrazložitve in tudi pravni pouk je pomanjkljiv, saj ni navedeno, kje si lahko kandidat ogleda razpisno dokumentacijo. Tožnik predlaga, naj sodišče sklep o imenovanju direktorja in obvestilo o neizbiri odpravi in naloži toženi stranki, da je dolžna ponoviti postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja javnega zavoda, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo citira predpise, ki urejajo postopek imenovanja direktorja zavoda, ter povzema potek postopka. Meni, da je bil postopek v celoti voden pravilno in v skladu z veljavno zakonodajo. Tožnik pravno zmotno navaja, da bi moralo biti mnenje sveta zavoda pridobljeno pred izborom na Komisiji. Mnenje sveta zavoda mora biti pridobljeno do imenovanja direktorja na seji občinskega sveta, kar jasno določa 36. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK). Pravno in postopkovno je bilo pravilno, da se je pridobilo mnenje sveta zavoda po obravnavi pred Komisijo. Slednje potrjuje tudi namenska razlaga 36. člena ZUJIK, kjer je v tretjem odstavku določeno, da mnenje iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru, kar jasno kaže na namen zakonodajalca, da se na seji sveta zavoda ne obravnava le enega kandidata, ampak vse, ki izpolnjujejo pogoje. Res pa je, da je svet zavoda dal pozitivno mnenje drugemu kandidatu, kot ga je najprej izbrala Komisija. Zaradi tega se je Komisija odločila, da se ponovno sestane in je v zvezi s pridobljenim pozitivnim mnenjem sveta zavoda A. A. kandidate ponovno obravnavala. Z mnenjem sveta zavoda ne bi mogla biti seznanjena, če se ne bi ponovno sestala. Nobena določba ne omejuje Komisije, da se ponovno sestane, kar pomeni, da je ravnala postopkovno pravilno. Ne drži tudi tožbena navedba, da mnenje sveta zavoda ni bilo obrazloženo, kar je razvidno iz zapisnika 10. dopisne seje članov sveta zavoda. Čeprav je svet zavoda svoje mnenje obrazložil, pa tožena stranka pojasnjuje, da niti Zakon o zavodih niti ZUJIK niti Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za šport, kulturo in mladino Novo mesto (v nadaljevanju Odlok) niti Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Nove mesto in niti Statut zavoda ne zavezujejo svet zavoda, da bi moralo biti mnenje obrazloženo. Glasovnica za glasovanje na svetu zavoda je bila pravilno oblikovana s tem, ko je bilo potrebno dopolniti ime osebe, za katero je posameznik glasoval. Vsak član sveta zavoda je dal pozitivno mnenje le enemu kandidatu. Poleg tega je nerazumljiva tožbena navedba, zakaj naj bi bili člani sveta zavoda pod pritiskom. Komisija se je ponovno sestala na dan seje občinskega sveta, saj je mnenje sveta zavoda dobila šele dne 9. 7. 2020, kar je razvidno iz priloženega elektronskega sporočila. Komisija se je sestala v sejni dvorani občinskega sveta, ker pa se je še pred zaključkom seje Komisije v isti dvorani pričela seja občinskega sveta, se je preselila v manjšo sejno sobo. Obravnava Komisije je bila javna, razprava svetnikov je bila javna, prisoten je bil tudi predstavnik medijev. Le glasovanje je potekalo brez prisotnosti tožnika in novinarja, kar je bilo prav tako pravno pravilno. Zmotna je tudi tožbena navedba, češ da tožniku ni bila dana možnost, da bi občinski svet o njem glasoval. Občinski svet vedno glasuje o imenovanju le predlaganega kandidata, torej le o enem kandidatu. Komisija pa je tista, ki oblikuje predlog sklepa o imenovanju enega kandidata in občinski svet nato odloča le o predlogu Komisije, ne pa o posameznih kandidatih. Nepravilne so tudi tožbene navedbe, da sklep o imenovanju in obvestilo o neizbiri ne vsebujeta nikakršne obrazložitve. Sklep o imenovanju in obvestilo neizbranemu kandidatu skupaj predstavljata relevantni akt, kar je bilo v predmetnem postopku ustrezno obrazloženo. Prav tako je bil tudi pravni pouk ustrezno formuliran in je v skladu s 36. členom Zakona o zavodih. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo stroške tega postopka.

5V nadaljevanju postopka je tožnik vložil še dve pripravljalni vlogi, v katerih med drugim navaja, da mnenje sveta zavoda ni zavezujoče narave, ker to ni soglasje. Svet zavoda izrazi zgolj mnenje o kandidatu in ne glasuje o kandidatu. Mnenje o kandidatu se vsaj na kratko poda, ne pa zgolj napiše njegovo ime. Poleg tega je iz poziva Komisije svetu zavoda za podajo mnenja z dne 7. 7. 2020 razvidno, da je bila članom sveta zavoda priložena dopolnjena prijava tožnika in še dveh drugih kandidatov. Očitno je, da se člani sveta zavoda niso seznanili s celotno dokumentacijo kandidatov. Imeli so na voljo le en dan in še to ne cel dan. O kandidatih niso mogli v popolnosti odločati. Tudi korespondenčna seja sveta zavoda je bila sklicana v nasprotju s Poslovnikom sveta zavoda Novo mesto (7. in 17. členom). Sklic izredne seje Komisije pa je vprašljiv. Vabilo nosi datum 9. 7. 2020 za isti dan. Razlog za sklic seje ni obrazložen niti ni nujen in je bil nepotreben in neutemeljen. Poleg tega je tudi pravni pouk v izpodbijanih aktih neustrezen. Izbor direktorja je presenetil vse akterje, ki so soodvisni od sistema zavoda. Tožnik predlaga, naj se v zvezi z njegovimi trditvami zaslišijo člani Komisije: B. B., C. C. in D. D. Postopkovna napaka je bila, da je Komisija pridobila mnenja ne le o prvotno izbranem kandidatu, ampak o vseh. Svet zavoda o kandidaturi tožnika sploh ni odločal. 12. člen Poslovnika o delu Komisije določa, da se izredna seja komisije skliče, če je potrebno obravnavati določene zadeve v času med termini sklica redne seje, tega pa v konkretnem primeru ni bilo. Nobenega razloga ni bilo za ponovno glasovanje o isti zadevi.

6Tožena stranka v pripravljalnih vlogah med drugim navaja, da je zakonodajalec mnenju sveta zavoda pripisal določen pomen, saj je v tretjem odstavku 36. člena ZUJIK določeno, da če svet v roku 30 dni mnenja ne poda, se šteje, da je mnenje pozitivno. To pomeni, da ni brez pravne veljave. Zapisnik sveta zavoda ni bil predhodno že narejen, ampak na podlagi poteka korespondenčne seje. ZUJIK v četrtem odstavku 36. člena določa, da mnenje sveta zavoda ali strokovnega sveta zavoda ni omejeno samo na kandidata po ustanoviteljevem izboru. Ne drži trditev, da korespondenčna seja sveta zavoda ni bila sklicana v skladu s Poslovnikom sveta zavoda. Lahko se skliče v izjemnih in nujnih primerih in tako je bilo tudi v predmetni zadevi, saj se svet zaradi seje občinskega sveta dne 9. 7. 2020 ni mogel sestati in je bila v tako kratkem času sklicana le korespondenčna seja. Ne drži tudi trditev, da naj bi bila druga izredna seja Komisije sklicana nezakonito. Sklicana je bila na običajen način kot ga določa tretji odstavek 75. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Sklic so prejeli vsi člani komisije po elektronski pošti, objavljen pa je bil tudi na spletni strani občine. Udeležilo se ga je 8 od 9 članov Komisije, en član Komisije se je namreč opravičil. Pozitivno ali negativno mnenje sveta zavoda lahko vpliva na odločitev komisije, zato se mora le-ta z njim seznaniti. Delovno telo občinskega sveta pa se lahko sestane pred samo sejo ali celo med samo sejo, kar dopušča 40. člen Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Časopisni članki, ki jih tožeča stranka prilaga, pa niso ustrezen ali primeren dokaz za ugotavljanje pravilnosti vodenja postopka, saj izkazujejo subjektivno stališče pisca. Zaslišanje predlaganih prič je nepotrebno, saj pravno relevantno dejansko stanje izhaja iz priloženih spisov in dokumentacije, ki se v njih nahaja. Članom sveta zavoda so bile posredovane tako prijave kot dopolnitve prijav vseh 4 kandidatov pravočasno. Poslovnik o delu Komisije, na katerega se sklicuje tožeča stranka, pa v mnogih določbah ni usklajen s Poslovnikom Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Ni bil objavljen v uradnem glasilu občine, kot to določa 117. člen Statuta Mestne občine Novo mesto.

7Sodišče je v postopek kot stranko z interesom pritegnilo tudi imenovanega direktorja zavoda A. A., ki pa na tožbo ni odgovoril.

K točki I izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Zakonska podlaga, ki ureja postopek imenovanja direktorja javnega zavoda je v Zakonu o zavodih in v ZUJIK. Zakon o zavodih v prvem odstavku 32. člena določa, da direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. V prvem odstavku 36. člena Zakona o zavodih pa je določeno, da organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvesti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga pouči, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v 15 dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. ZUJIK pa v prvem odstavku 36. člena določa, da imenuje direktorja na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta za dobo 5 let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj javnega zavoda povabi posamezne kandidate tudi neposredno. V tretjem odstavku 36. člena ZUJIK je določeno, da mnenje iz prvega odstavka ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru. Nadalje je v četrtem odstavku 36. člena ZUJIK določeno, da če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno. Za imenovanje direktorja zavoda v obravnavanem primeru je relevanten tudi Odlok, ki v 12. členu določa, da je naloga sveta zavoda, da daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja, ter 14. člen, ki določa, da direktorja imenuje ustanoviteljica in da ustanoviteljica pred imenovanjem pridobi mnenje sveta zavoda in mnenje strokovnih svetov. Nadalje je relevanten še Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, v skladu s katerim postopek za razpis direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, vodi komisija (62. člen).

10Glede na vsa navedena določila sodišče ugotavlja, da sta bila oba izpodbijana akta sprejeta v skladu z navedenimi predpisi. Objavljen je bil javni razpis, pred imenovanjem je bilo pridobljeno mnenje sveta zavoda, akt o imenovanju je izdal ustanovitelj, postopek imenovanja pa je vodila Komisija.

11Kot je bilo zgoraj navedeno, je torej možno v skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o zavodih izpodbijati končno odločitev o imenovanju le, če izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev ali če so bila kršena pravila postopka, pri čemer mora biti izpolnjen tudi dodatni pogoj, to je ta, da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Torej mora biti podana taka kršitev postopka, ki lahko bistveno vpliva na odločitev o izbiri. Sodišče ugotavlja, da tožnik ne oporeka temu, da je izbrani kandidat izpolnjeval v razpisu določene pogoje, torej je v obravnavani zadevi sporno le to, ali je bil postopek pravilno izveden, oziroma tudi če so bile podane kršitve, ali so bile take narave, da bi bistveno vplivale na odločitev o izbiri. V obravnavanem primeru gre torej izključno za pravna vprašanja, medtem ko po presoji sodišča dejansko stanje oziroma pravno relevantna dejstva, ki so bila pomembna za izdajo obeh aktov, med strankama niso sporna. Med strankama ni sporno, da je prispelo 8 pravočasnih prijav in da so 4 kandidati od prijavljenih izpolnjevali pogoje. Prav tako ni sporno, da je Komisija najprej oblikovala prvi predlog, s katerim je predlagala tožnika, niti ni sporno to, da je šele za tem podal svoje mnenje svet zavoda, pri čemer tudi ni sporno to, da so člani sveta zavoda podajali svoja stališča o kandidatih na način, da se je vsak opredelil do točno določenega kandidata, prav tako ni sporno to, da se je Komisija za tem še enkrat sestala in na drugi seji predlagala A. A. Nadalje med strankama tudi ni sporno to, da se je Komisija dne 9. 7. 2020 sestala na izredni seji in tudi ne to, da je bila seja kasneje izvedena v manjšem prostoru brez navzočnosti javnosti. Prav tako ni sporna sama vsebina pisne dokumentacije, iz katere je razviden potek postopka. Sporna so izključno pravna vprašanja in sicer, ali je bil tak postopek, kot je bil izveden, pravno pravilen.

12Eden od tožbenih očitkov glede pravilnosti izvedbe postopka imenovanja je, da bi bilo treba mnenje sveta zavoda pridobiti pred izborom na Komisiji. Niti Zakon o zavodih niti ZUJIK niti Odlok ne določajo, v kateri fazi postopka do trenutka odločanja v občinskem svetu je potrebno pridobiti mnenje sveta zavoda. V prvem odstavku 36. člena ZUJIK je določeno zgolj to, da direktorja imenuje ustanovitelj po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, nič pa ni določeno, v kateri fazi postopka je potrebno to mnenje pridobiti. Zaradi tega tožena stranka ni kršila nobenega predpisa, ker je mnenje sveta zavoda pridobila po tem, ko je Komisija pri njenem prvem odločanju podala svoj prvi predlog.

13Tožnik izpostavlja, da so na svetu zavoda pridobivali podpise in mnenja o vseh kandidatih in ne samo o tožniku. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da ZUJIK v tretjem odstavku 36. člena celo določa, da mnenje iz prvega odstavka tega člena (nanaša se na mnenje sveta zavoda) ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru, iz česar logično izhaja, da svet zavoda lahko poda mnenje tudi o drugih kandidatih in ne zgolj o tistih, ki jih je predlagal ustanovitelj. Iz navedenega določila pa tudi izhaja, da je lahko mnenje sveta zavoda pridobljeno po tem, ko ustanovitelj opravi svoj izbor, iz česar sledi, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je najprej izvedla odločitev na Komisiji in po tem pridobila mnenje sveta zavoda.

14Tožnik očita, da mnenje sveta zavoda ni bilo pravilno, ker ni bilo obrazloženo in ker so člani sveta zavoda dopolnili svojo izjavo s tem, da so vpisali ime kandidata, ki ga podpirajo. ZUJIK ne določa, v kakšni obliki mora biti mnenje podano. Ne glede na navedeno pa je bilo mnenje obrazloženo, kar izhaja iz mnenja samega. Kot izhaja iz njegove vsebine je bilo pozitivno mnenje A. A. podano iz razlogov, ker je že zaposlen v zavodu in je v prednosti glede uvida v možnosti za izboljšave, ker je v svojem programu in viziji poudaril finančno stabilizacijo zavoda in poenotenje poslovnih funkcij ter jasno in zanesljivo predstavil pot delovanja in razvoja zavoda. Torej je bilo mnenje obrazloženo.

15Sodišče ne sledi niti tožbenim navedbam, da naj bi bili člani sveta zavoda pod pritiskom, saj za te svoje navedbe tožnik ni predložil nobenih dokazil, kdo konkretno naj bi na posameznega člana sveta zavoda pritiskal.

16Glede tožbenega očitka, da se je Komisija ponovno sestala 1 uro pred sejo občinskega sveta, sodišče meni, da to še ne pomeni, da bi, če bi bil ta čas daljši, lahko bil predlagan in na koncu imenovan nekdo drug, kot pa izbrani direktor. Prav tako na pravilnost odločitve oziroma končni izid odločanja ne more imeti nobenega vpliva to, da so se člani Komisije preselili pred odločanjem iz večje v manjšo delovno sobo. Neutemeljena je tožbena navedba, češ da tožniku ni bila dana možnost, da bi občinski svet o njem glasoval. Občinski svet je glasoval o kandidatu, ki je bil s strani Komisije predlagan, torej o enem kandidatu. Komisija je tista, ki oblikuje predlog sklepa o imenovanju enega kandidata.

17Neutemeljena je tudi tožbena navedba o tem, da naj bi bil izpodbijani akt neobrazložen. V obvestilu o neizbiri sicer ni naveden razlog, zakaj tožnik ni bil izbran, vendar je treba obvestilo o neizbiri in akt o imenovanju, do katerega je imel dostop tudi tožnik in ga sodišču tudi predložil, obravnavati kot eno celoto. Akt o imenovanju pa je obrazložen, kar niti ni sporno.

18Sodišče tudi ne more slediti tožbenim navedbam, češ da člani sveta zavoda niso bili seznanjeni s celotno dokumentacijo kandidatov, saj tožnik v zvezi s tem navaja, da so imeli na voljo le en dan, ko je bila priložena dopolnjena prijava tožnika in še dveh drugih kandidatov. Vendar to še ne pomeni, da če je bilo časovno obdobje kratko, da se člani sveta zavoda niso seznanili z vso dokumentacijo.

19Tožnik očita tudi neutemeljen sklic izredne seje sveta zavoda. S tem v zvezi tožena stranka pojasnjuje, da je bilo treba nujno odločati, ker je bila po tem v kratkem že sklicana seja občinskega sveta. Po mnenju sodišča je to utemeljen razlog, zakaj je bilo treba nujno odločati. Ne glede na navedeno pa, kot je bilo že pojasnjeno, iz prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih izhaja, da je možno v sodnem postopku upoštevati tiste kršitve postopka, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev o izbiri kandidata. Po presoji sodišča pa ne more bistveno vplivati na odločitev o izbiri kandidata, če je bila seja izredna namesto redne. Enako velja tudi za tožbeni očitek glede narave seje Komisije, ki naj bi se neutemeljeno sestala na izredni seji. Tudi okoliščina, ali je bila ta seja redna ali izredna, po presoji sodišča ne more vplivati na odločitev o izbiri kandidata.

20V zvezi s tožbenim očitkom glede pomanjkljivega pravnega pouka v obeh izpodbijanih aktih, pa sodišče meni, da bi bilo sicer treba v obeh pravnih poukih navesti, pri katerem sodišču je treba zahtevati sodno varstvo in ne zgolj to, da pri pristojnem sodišču. Vendar to na sam postopek ni imelo vpliva, saj je tožnik pravilno vložil tožbo na Upravno sodišče RS in mu pravica do sodnega varstva ni bila kršena.

21Glede na navedeno sta odločitvi tožene stranke pravilni, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

22Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker tista pravno relevantna dejstva, na katerih temeljita izpodbijana akta, med strankama niso sporna, kar je sodišče podrobno obrazložilo v točki 11 obrazložitve te sodbe. Kadar pa dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno, ima v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 sodišče izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

23Sodišče je predlog obeh strank za povrnitev stroškov postopka zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, ker četrti odstavek 25. člena ZUS-1 med drugim določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.