VSRS Sklep I R 57/2023

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

1Predlagateljica je na Okrajno sodišče v Tolminu naslovila predlog za razglasitev pogrešanca za mrtvega. Okrajno sodišče v Tolminu, Vrhovnemu sodišču predlaga, naj v skladu s šestim odstavkom 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) določi krajevno pristojno sodišče v tej zadevi. Navaja, da je v predlogu naveden zadnji znani naslov pogrešanega. Na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti niti državljanstva, niti datuma ter kraja rojstva pogrešanega. Prav tako niso znani podatki o smrti pogrešanega in njegovih dedičih. Znano je le, da je pogrešani v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine parc. št. ... k. o. Volče.

2Za odločanje v tej nepravdni zadevi zaradi razglasitve pogrešanega za mrtvega se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

3Obravnavana zadeva je še ena v nizu enakovrstnih zadev z območja Okrajnega sodišča v Tolminu.¹ Tudi v tej zadevi je zato vrhovno sodišče odločilo enako.

4Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojnost, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin v katastrski občini 2249 Volče.

5Na podlagi 16. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP, torej pravo stalnega prebivališča, oziroma pravo začasnega bivališča; če tudi tega ni oziroma ga ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se v tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešanec za mrtvega zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.

6Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.

¹ Glej npr. sklep I R 26/2023 z dne 15. 3. 2023.