VSRS Sklep I Up 246/2022

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli (I. točka izreka sklepa in sodbe), da se tožbi ugodi, odločba upravne enote Ljubljana št. 214-2506/2019-16 z dne 10. 11. 2020 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek (II. točka izreka sklepa in sodbe).

2V obrazložitvi sklepa in sodbe je sodišče prve stopnje glede spremembe tožbe pojasnilo, da je tožnica v upravnem postopku zahtevala izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov po prvem odstavku 51. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) in priznanje socialnih pravic iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2. S pripravljalno vlogo z dne 9. 4. 2022 je nato sodišču predlagala, naj izda dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi drugega odstavka 51. člena ZTuj-2. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta položaja tujcev iz prvega in drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 različna in da predmet presoje v upravnem sporu temelji na drugi pravni in dejanski podlagi, kot jo tožnica uveljavlja z navedeno pripravljalno vlogo. Poleg tega gre za nedopustne tožbene novote z vidika 52. člena ZUS-1. Zaradi vezanosti upravnega organa na zahtevek in nedopustnega navajanja novih dejstev bi po presoji sodišča prve stopnje dovolitev predlagane spremembe tožbe pomenila tako poseg v pristojnost upravnega organa kot tudi prekoračitev pristojnosti sodišča. V nadaljevanju je ugotovilo, da je s tožbo izpodbijana odločba nezakonita iz več razlogov, zato jo je odpravilo in vrnilo toženki v ponoven postopek.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vlaga pritožbo zoper sklep, to je I. točko izreka sklepa in sodbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje v primerljivi zadevi I U 1195/2017 z dne 29. 1. 2019 odločilo bistveno drugače. Tudi v navedeni zadevi je stranka s tožbo zahtevala le izdajo dovoljenja po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2. Ker je stranka v času trajanja upravnega spora izpolnila pogoje za izdajo dovoljenja po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2, ji je sodišče samo priznalo pravico do pridobitve tega dovoljenja in njegovo izdajo naložilo upravnemu organu. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo materialno pravo in kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se do njene zahteve po enakem ravnanju kot v citirani zadevi ni opredelilo, prav tako naj bi kršilo načelo zaupanja v pravo.

4Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni dovoljena.

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku sklepa in sodbe navedlo, da je zoper izpodbijani sklep (I. točko izreka sklepa in sodbe) dovoljena pritožba, ki se lahko vloži v roku 15 dni od prejema sklepa. Takšen pravni pouk je napačen, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji za dovoljenost pritožbe po ZUS-1.

7Po prvem odstavku 82. člena ZUS-1 se lahko sklep izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon.¹ Po določbi drugega odstavka istega člena pa je zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, dovoljena posebna pritožba, če ta zakon ne določa drugače.

8Pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu, je torej po prvem odstavku 82. člena ZUS-1 dovoljena le, če to določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon.² Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo (npr. določb ZPP, ki se v upravnem sporu v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače).³

9Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za spremembo tožbe, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pa pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.

10Do takšnega razumevanja 82. člena ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, iz katere izhaja, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka in sistemska razlaga ZUS-1, po katerih je zakon omejil pravna sredstva na Vrhovno sodišče tako, da se najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) tudi v upravnem sporu ne obremenjuje z zadevami, ki ne ustrezajo njegovi temeljni funkciji. S tega vidika je tudi omejitev pravnih sredstev zoper sklepe Upravnega sodišča razumna in ustavno dopustna. Tudi pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (25. člen Ustave) je treba razumeti tako, da se način njenega uresničevanja določa različno za različne stopnje sodstva, saj le-te pomenijo tudi različno stopnjo strokovnega znanja in usposobljenosti sodnikov, ki v zadevi odločajo. Če je o razlogih za (ne)dovolitev spremembe tožbe že odločilo Upravno sodišče, ki ima položaj višjega sodišča, potem ni nobenega ustavno zahtevanega razloga, da bi se moralo zoper to odločitev omogočati še pritožbeni preizkus (celo) na Vrhovnem sodišču. Poleg tega pa je izpodbijani sklep vmesni procesni sklep, ki ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pritožničini pravici, obveznosti ali koristi v smislu 25. člena Ustave.

11Pritožba torej ni dovoljena ne glede na pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po 82. členu ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ne da bi se spuščalo v presojo pravnega interesa za pritožbo, pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in 82. členom ZUS-1.

¹ Taka pritožba je na primer predvidena v primeru nedovoljene vrnitve v prejšnje stanje (sedmi odstavek 24. člena ZUS-1) in v primeru sklepa o izdaji začasne odredbe (šesti odstavek 32. člena ZUS-1).
² Izjema od navedenega velja za primere procesnih institutov, ki jih ZUS-1 sploh ne ureja in so v celoti urejeni v ZPP (na primer izločitve sodnikov). V teh primerih se vprašanje dovoljenosti pritožbe zoper sklep presoja ob uporabi določb ZPP. Pritožba je dovoljena zoper sklepe sodišča prve stopnje tudi v morebitnih primerih posebnih procesnih ureditev, ki jih vsebujejo zakoni, ki dopolnjujejo ureditev ZUS-1, če vsebujejo izrecno določbo, da se možnost pritožbe zoper katerega od sklepov razteza tudi na upravni spor. Tako dr. Erik Kerševan v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Ljubljana, GV Založba, 2019, str. 458.
³ Tako tudi na primer sklepi Vrhovnega sodišča I Up 35/2021 z dne 21. 4. 2021, I Up 179/2020 z dne 13. 1. 2021, I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018 in I Up 61/2022 z dne 12. 5. 2022.