VSL Sklep IV Cp 908/2023

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II., III. in IV. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti nasprotnemu udeležencu pritožbene stroške v višini 238,92 EUR.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 1343/2022 z dne 15. 9. 2022¹ delno ugodilo predlogu predlagateljice² in sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepove: vstopiti v hišo na naslovu ..., kjer živijo predlagateljica in mladoletne hčere, zadrževati se na razdalji manj kot dvesto metrov od hiše na tem naslovu, navezovati stike s predlagateljico na kakršen koli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo (elektronska pošta, mobilni in stacionarni telefon, pisma, sms sporočila, Facebook, ipd.), v kolikor ti ne zadevajo skupnih otrok, in tudi preko tretjih, vzpostavljati kakršno koli srečanje s predlagateljico, na kakršen koli način zasledovati predlagateljico in mladoletne hčere, s tem, da ta prepoved velja, razen če bo v drugem postopku glede stikov med nasprotnim udeležencem in mld. A. A., mld. B. B. in mld. C. C. sodišče odločilo drugače (I), da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici za obdobje dvanajstih mesecev prepustiti v izključno uporabo hišo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi utegnila onemogočati ali oteževati takšno uporabo (II), da se v primeru kršitve prepovedi, kot so navedene v I. in II. tč. izreka sklepa, nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR (III), da ugovor zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV), da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici povrniti stroške tega postopka, ki jih bo odmerilo sodišče s posebnim sklepom (V), da se v presežku glede daljšega trajanja prepovedi iz I. tč. izreka sklepa predlog zavrne (VI). Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasni ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zoper VI. tč. izreka sklepa z dne 15. 9. 2022 zavrglo (I), ugovoru zoper I. do V. tč. izreka sklepa je ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo ter predlog predlagateljice z dne 26. 8. 2022 v tem delu zavrnilo (II), zavrnilo je predloge predlagateljice za izrek denarne kazni z dne 13. 10. 2022, 14. 10. 2022 ter 23. 11. 2022 (III), in predlagateljici naložilo, da je dolžna nasprotnemu udeležencu plačati stroške tega postopka, s tem, da bo o višini stroškov sodišče prve stopnje odločalo s posebnim sklepom (IV).

Povzetek pritožbenih navedb

2Predlagateljica vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 22a. členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor predlagatelja zavrne in mu izreče denarne kazni oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Predlagateljica tudi zahteva, da ji nasprotni udeleženec povrne pritožbene stroške.

3Sodišče je neutemeljeno zavrnilo ključne dokazne predloge predlagateljice, zlasti zaslišanje prič: D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in neutemeljeno ni postavilo izvedenca klinične psihologije, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ključno bi bilo zaslišanje D. D., E. E. in F. F. - gre za tretje osebe, katerim so deklice v odsotnosti predlagateljice izpovedovale o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca.F. F. je ravnateljica šole, kjer deklice preživijo veliko časa, ravnateljica dobro pozna deklice in deklicam predstavlja neko vrsto zaupnico. Mld. A. A., ki je stara enajst let, je izrazila željo, da na sodišču pove svojo zgodbo, ker je namreč v stiski, zato bi jo sodišče moralo zaslišati.

4Četrti odstavek 22b. člena ZPND določa zgolj, da mora biti predlog podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela nasilje, kar ne pomeni, da je relevantno obdobje presoje nasilja zgolj to šestmesečno obdobje. Sodišče je izhajalo iz nezakonite in zmotne premise, da so predmet presoje v postopku po ZPND zgolj ravnanja, ki so se zgodila v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga, v konkretnem primeru od 26. 2. 2022 do 26. 8. 2022. Sodišče je zmotno iz dokazovanja izključilo nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico iz preteklega obdobja, ki so za celovito presojo konkretnih okoliščin bistvenega pomena, kar je tudi v nasprotju s sodno prakso.³

5Nasprotni udeleženec je prevrnil knjižni regal tako, da se je predlagateljica mladoletne hčere komaj pravočasno odmaknila, kar je bil najbolj travmatični dogodek. Sodišče dogodka zmotno ni upoštevalo, ker se je zgodil v letu 2019. O tem dogodku bi lahko izpovedala predlagana priča J. J., kar je sodišče neutemeljeno zavrnilo.

6Sodišče je glede nasilnega dogodka, ko je nasprotni udeleženec proti predlagateljici zamahoval s kuhinjskim nožem, zmotno ugotovilo, da je potek dogodka, kot ga je podal nasprotni udeleženec, bolj prepričljiv. Ugotovitve so protispisne, kar potrjuje: poročilo CSD z dne 10. 11. 2022, poročilo B. School Internacional z dne 26. 9. 2022, izjave D. D., elektronsko sporočilo K. K. z dne 18. 11. 2022, elektronsko sporočilo I. I. z dne 2. 3. 2023.

7Protispisne so ugotovitve sodišča, da so hčere dale negativne navedbe o nasprotnem udeležencu pod vplivom predlagateljice. Sodišče teh ugotovitev ne obrazloži in ne pojasni, na podlagi katerih dokazov je prišlo do teh ugotovitev, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Protispisna je ugotovitev, da želi nasprotna udeleženka z očitki o nasilju nasprotnega udeleženca izključiti iz življenja hčera.

8Iz poročila CSD z dne 10. 11. 2022, ki se nahaja v spisu I Z 74/2022, izhaja, da so bili odgovori A. A. deloma nenaučeni, torej pristni in iskreni. Stisko mladoletnih deklic opaža CSD, ki v najnovejšem poročilu z dne 28. 3. 2023 zaradi močno izražene stiske otrok predlaga spremembo odločitve o stikih, ki naj bi potekali na vsake štirinajst dni, namesto vsak teden. Pravno nevzdržna je ugotovitev, da bi si hčere v starosti 6, 7 in 10 let izmislile dogodke in jih podrobno, skladno in ob različnih priložnostih opisale različnim osebam. Pri dogodku - grožnje nasprotnega udeleženca z nožem in s smrtjo so bile prisotne vse deklice, kar kaže, da je prišlo do nasilja nad predlagateljico in otroci. V kolikor do dogodka ne bi prišlo in bi deklice o njem izvedele od mame, ne bi razvile tako močnega čustvenega odziva, dogodka ne bi opisovale tako živo in v strahu pred nasprotnim udeležencem.

9Deklice so čustveno opisovale tudi druge dogodke, kar izhaja elektronskih sporočil, v šoli so se pogovarjali o nasilju, mld. B. B. je opisala izkušnjo na Švedskem, ko je padla z obrazom najprej v sneg, kar jo je zelo bolelo, njen oče pa se je temu smejal. Učiteljica opisuje, da je bila deklica ob tem dogodku zelo prizadeta, omenila je tudi, da jo je oče ob drugem dogodku tudi udaril. Stiska mladoletnih deklic se poglablja, kar potrjujejo elektronska sporočila, ki jih je predlagateljica priložila v postopku in pritožbi. O izraženih stiskah v šoli je CSD z dopisom 6. 3. 2022 obvestila tudi F. F., ki v svojem dopisu povzema dogodek pri uri umetnosti pri I. I., nato pa opisuje nemoč in stisko, ki jo mld. A. A. izrazila v razgovoru z njo. Številni dokazi dokazujejo, da so deklice v stiski in imajo strah pred očetom. V kolikor bi sodišče dvomilo v pristnost navedb otrok, bi moralo zaslišati priče D. D. in E. E. ter angažirati izvedenca psihologa.

10Sodišče zmotno ugotavlja, da za odločitev o ugovoru nasprotnega udeleženca ne potrebuje strokovnega znanja izvedenca klinične psihologije, kar je v nasprotju z obrazložitvijo iz 6. in 18. točke obrazložitve, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v pogledalo v spis I Z 74/2022, ni pa se opredelilo do ugotovitev CSD z dne 10. 11. 2022. Opredelilo se je zgolj do poročila CSD o stikih z dne 1. 2. 2023, kar utemeljuje nujnost postavitve izvedenca klinične psihologije. Sodišče je zmotno presodilo poročilo CSD z dne 1. 2. 2023, saj ni dokazne podlage za ugotovitev iz 18. točke obrazložitve sklepa, da naj bi psihologinja ugotovila, da je mld. A. A. pod materinim vplivom, teh ugotovitev v spisnem gradivu ni in psihologinja v poročilu CSD takšne ugotovitve ni dala.

11Dne 1. 2. 2023 je mld. A. A. zbolela zjutraj, kar je predlagateljici onemogočilo, da bi pravočasno organizirala prevoz na stik, ki se izvaja pod nadzorom CSD. Predlagateljica je tudi izpostavila, da izvrševanje stikov z nasprotnim udeležencem mladoletnim deklicam povzroča izjemen stres, zato pogosto zbolijo v sredo ali v dneh pred sredo, ko se izvajajo stiki pod nadzorom. Sodišče je spregledalo, da iz poročila CSD o stikih v februarju 2023 z dne 21. 2. 2023 izhaja, da je 15. 2. 2023 kljub temu, da sta bili bolni tako predlagateljica kot mld. A. A., predlagateljica vseeno poskrbela za prevoz na stik za mlajši hčeri B. B. in C. C.

12Zmotna je ugotovitev sodišča iz 16. točke sklepa. Izkazano je, da je nasprotni udeleženec udaril mld. B. B. po riti, kar sodišče ocenjuje kot ne dovolj intenzivno za izrek ukrepov po ZPND. V tem delu so si razlogi v medsebojnem nasprotju, ker sodišče najprej ugotavlja, da je nasprotni udeleženec svojo hčer udaril, da je imela rdeče lice od tepeža, v nadaljevanju pa, da je nasprotni udeleženec izpovedal, da je hčeri zadal udarec po riti. V tej zvezi so v nadaljevanju nesmiselne ugotovitve sodišča, da naj bi mld. A. A. običajno pomagala očetu pri pomirjanju, saj ni jasno, kako naj bi desetletni otrok pomagal očeti pri vzgoji.

13Z vidika ponižanja predlagateljice je sodišče zmotno presodilo dogodek v juniju 2022, ko je nasprotni udeleženec J. J. pokazal fotografije ženskih kolegic v dvomljivih položajih, kar je storil z namenom poniževanja predlagateljice.

14Zmotna je ugotovitev sodišča, da so koristi otrok zavarovane zaradi verjetno izkazanega nasilja nasprotnega udeleženca že v postopku I Z 74/2022, kjer so očetu določeni stiki pod nadzorom. Sodišče torej ugotavlja, da je nasilje nad otroki verjetno izkazano, hkrati pa zaradi ugotovitve o neobstoju nasilja razveljavlja sklep o izreku ukrepov po ZPND z dne 15. 9. 2022. Glede stikov pod nadzorom ne drži, da prepoved približevanja, ki je bila izrečena s sklepom 15. 9. 2022, ne učinkuje, ker so v postopku I Z 74/2022 določeni stiki pod nadzorom, ker je v I. točki sklepa z dne 15. 9. 2022 navedeno, da prepoved ne velja, v kolikor bo v drugem postopku glede stikov sodišče drugače odločilo, kar pomeni, da v času izvajanja stikov pod nadzorom prepovedi približevanja ni bilo, saj so bile koristi mladoletnih deklic ustrezno zaščitene preko nadzora strokovnega delavca CSD. Koristi mladoletnih deklic po razveljavitvi sklepa z dne 15. 9. 2022 niso ustrezno zavarovanje tudi glede uporabe hiše. Deklice se namreč nasprotnega udeleženca bojijo, enako tudi predlagateljica.

15Glede ekonomskega nasilja je predlagateljica zatrjevala, da je od 1. 2. 2022 dalje zaposlena kot direktorica L., da pa je nasprotni udeleženec ekonomsko nasilje nad njo izvrševal ves čas pred tem, posebej intenzivno od leta 2015 dalje, ko jo je neupravičeno nadzoroval in jo omejeval pri porabi denarja za družinske potrebe, kar je predlagateljica podrobno pojasnila v tretji pripravljalni vlogi z dne 19. 1. 2023. Do teh navedb se sodišče ni opredelilo. Predlagateljica prejema mesečno plačo v višini 6.000,00 EUR, kar pa ni relevantno, poleg tega pa je premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca bistveno boljše od predlagateljičinega. Z vidika ekonomskega nasilja je ključno razmerje med partnerjema, in sicer v času, ko predlagateljica ni bila zaposlena, in je doma skrbela za otroke.

16Sodišče ugotavlja, da predlagateljica s predlogom želi rešiti premoženjski konflikt med udeležencema. Iz listinskih dokazov izhaja, da je hiša v najemu, da predlagateljica kot najemnica v plačuje najemnino, kar izhaja iz aneksa št. 2 k najemni pogodbi. Z izselitvijo nasprotnega udeleženca iz hiše je njen premoženjski položaj lahko le slabši, ker mora sama poskrbeti za plačilo najemnine in sprotnih stroškov. Posest hiše ni premoženjski konflikt, je le logična posledica dejstva, da se je nasprotni udeleženec odselil iz hiše in da predlagateljica s hčerami živi v hiši.

17Nerazumljiva je ugotovitev sodišča, da je ključna neresnična navedba predlagateljice, da naj bi nasprotni udeleženec bival v hiši le do februarja 2022 in da se je nato 12. 8. in 18. 8. 2022 nenapovedano vrnil v hišo. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da se je nasprotni udeleženec 30. 1. 2022 odselil v M., kasneje je bil še nekajkrat v N. za vikende, nakar je s predlagateljico prekinil vse stike. Dne 10. in 11. 8. 2022 je nasprotni udeleženec nenapovedano obiskal hišo predlagateljičinega brata, česar so se predlagateljica in mladoletne hčere močno prestrašile, v avgustu pa je nato še dvakrat obiskal hišo in enkrat vanjo vstopil, drugič 26. 8. 2022 jo je od daleč fotografiral, kar je bilo strašljivo, kar predstavlja obliko neželenega vdora v življenje žrtve in gre za obliko zalezovanja. Udeleženca sta izpovedala, da je nasprotni udeleženec ob prihodu avgusta 2022 na kup daril napisal „vse je uničeno“. Nasprotni udeleženec je odšel v M., kar je zmanjšalo pogostost njegovih nasilnih ravnanj. Vselej ko je bil prisoten, je nad predlagateljico in otroci izvajal psihično in fizično nasilje.

18Sodišče je zmotno presodilo grožnje nasprotnega udeleženca s prijavo kaznivega dejanja pristojnim organom, če bo predlagateljica odpeljala otroke iz države, kar kaže, da želi imeti nasprotni udeleženec popoln nadzor - njegov namen ni skrb za otroke. Grožnjo nasprotnega udeleženca z Interpolom je mogoče označiti kot psihično nasilje nad predlagateljico. Predlagateljica s hčerami veliko potuje. Predlagateljica ima starše in sorodnike v Nemčiji, zato ni nič neobičajnega, da prečkajo meje. V Nemčiji je predlagateljica edina skrbnica otrok, ker je skrbništvo v nemškem pravu primerljivo z vzgojo in varstvom. V kolikor bi nasprotni udeleženec želel pridobiti skrbništvo nad otroki, je skladno z BGB dolžan podati ustrezno izjavo o skrbništvu, nasprotni udeleženec pa take izjave ni dal.

19Sodišče se ni opredelilo do psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, zlasti do njenega poniževanja in žaljenja, da je predlagateljica lena mama z luknjo med nogami, ki zato misli, da lahko zapravlja njegov denar, kar je predlagateljica podrobneje opisala v vlogi z dne 19. 1. 2023.

20Sodišče ugotavlja, da naj bi predlagateljica kazensko ovadbo in predlog po ZPND podala zgolj z namenom odtujevanja otrok od nasprotnega udeleženca, da bi v primeru, da bi do nasilja res prišlo, ukrepala že prej, te ugotovitev sodišča predstavlja nedopustno sekundarno viktimizacijo predlagateljice in otrok, ki so žrtve nasilja. Splošno znano je, da velika večina žrtev nasilja ne da prijave takoj, zaradi strahu pred odzivom nasilneža.

21Predlagateljica zavrača očitek sodišča, da je psihološko pomoč za mld. A. A. poiskala šele po tem postopku. Nasprotni udeleženec je namreč do avgusta 2022 povsem prekinil stike s predlagateljico - skupaj z otroki so imele mir, deklice so bile bolj mirne in sproščene, v avgustu 2022, ko se je nasprotni udeleženec nenapovedano vrnil, predlagateljici pa grozil s kazenskim pregonom in v kuhinji sestavil kup daril z napisom „vse je uničeno“, pa se je psihološko stanje otrok močno poslabšalo.

22V zvezi z vložitvijo kazenske ovadbe zoper nasprotnega udeleženca sodišče zmotno ugotavlja, da organi pregona po njeni ovadbi še niso ukrepali, saj so policisti po izdaji izpodbijanega sklepa 11. 4. 2023 prišli na naslov predlagateljice, ker so želeli z njo govoriti v zvezi s kazensko ovadbo. Predlagateljica je pridobila s strani policijske postaje tudi obvestilo o zaključku policijske preiskave suma kaznivega dejanja z dne 13. 4. 2023, kar pomeni, da ne držijo navedbe sodišča, da organi pregona niso zaznali okoliščin, zaradi katerih bi bilo potrebno ukrepanje proti nasprotnemu udeležencu.

Odgovor na pritožbo

23Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva, da mu predlagateljica povrne pritožbene stroške.

Odločitev o pritožbi

24Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev

25Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a členom ZPND in 42. členom ZNP-1.

26Sodišče prve stopnje je glede na okoliščine primera utemeljeno zavrnilo dokazne predloge predlagateljice, da se zaslišijo priče in da se postavitvi izvedenec klinične psihologije. Pri tem je upoštevalo sodno prakso in pravno teorijo.⁴ Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov, od sodišča pa terja, da pretehtano in s prepričevalnimi argumenti – razumno, logično in izkustveno - utemelji odločitev, kar pogojuje zaupanje v rezultate in s tem v ustreznost delovne metode pri izboru dokazov. Pritožba ni zasejala dvoma v prepričevalne argumente sodišča prve stopnje, ker v postopku niso bili izvedeni vsi dokazi, ki jih je predlagala predlagateljica. Razlogi sodišča prve stopnje v tem delu so jasni in prepričljivi, kar daje oporo dejanskim ugotovitvah glede okoliščin spornega razmerja med udeležencema ter med nasprotnim udeležencem in otroki, ki kljub ne najboljšim starševskim kapacitetam nasprotnega udeleženca, ne terjajo posega po ZPND, kot to predlaga predlagateljica. Sodišče prve stopnje je opredeljeno navedlo razloge, glede vsake predlagane priče, zaradi katerih priče ni zaslišalo, in razloge zaradi katerih ni postavilo izvedenca klinične psihologije.⁵ Te razloge pritožbeno sodišče sprejema. Nobenega dvoma tudi ni, da glede na ugotovljene okoliščine, ne bi bilo v korist mld. A. A., če bi jo sodišče prve stopnje v tem postopku zaslišalo. Tudi novi dokazi, ki jih prilaga pritožba, ne vzbudijo dvoma v pravilno dokazno oceno sodišča prve stopnje glede relevantnih dejstev. Glede na te ugotovitve, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala predlagateljica.

27Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem klinične psihologije. Stiki nasprotnega udeleženca z otroki so že določeni in se izvajajo, okoliščina, da je CSD predlagal manjši obseg stikov, da otroci odklanjajo stike z nasprotnim udeležencem, glede na okoliščine primera, ki bodo pojasnjene v nadaljevanju, ne terjajo ureditve spornega razmerja po ZPND, za te ugotovitve pa ni bilo potrebno strokovno znanje izvedenca klinične psihologije.

28Sodišče prve stopnje je pojasnilo,⁶ na podlagi katerih dokazov in dejstev je ugotovilo, da so hčere pod vplivom predlagateljice dale negativne navedbe o nasprotnem udeležencu (tretjim osebam), in da želi nasprotna udeleženka z očitki o nasilju nasprotnega udeleženca na ta način nasprotnega udeleženca izključiti iz življenja hčera, zato so v tem delu pritožbene navedbe protispisne.

29Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da „vsaj“ v obdobju šestih mesecev pred uvedbo tega postopka predlagateljica ni izkazala ekonomskega nasilja, zato se sodišču prve stopnje utemeljeno ni opredeljevalo do zatrjevanega ekonomskega nasilja nasprotnega udeleženca za čas od leta 2015 dalje, kot ga je zatrjevala predlagateljica, še posebej glede na ugotovljene zelo dobre ekonomske zmožnosti predlagateljice.⁷

Glede uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja

30Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo.⁸

31Obstoj nasilja v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga je predpostavka, na podlagi katere se dodatno ugotavlja obstoj nasilja tudi pred tem obdobjem - tako je treba pravno interpretirati sklep VSL IV Cp 2126/2022.

32Pritožbena novota povezana z obvestilom policije o zaključku kazenske ovadbe, glede na okoliščine primera, ne predstavlja dokaza, ki bi lahko vplival na dokazno oceno ugotovljenih dejstev sodišča prve stopnje.

33Vse dokler nasprotni udeleženec uveljavlja pravno varstvo v sodnih postopkih,⁹ sodeluje s CSD in sledi odločitvam sodišča in napotkom CSD glede stikov, ne izvaja nasilja (fizičnega ali psihičnega) zoper otroke ali predlagateljico, bo deležen sodnega varstva, kljub slabšim starševskim kapacitetam. Tudi predlagateljica bo deležna sodnega varstva, če bo sporna razmerja in interesni konflikt reševala znotraj pravno določenih okvirov oziroma znotraj pravno zavarovanih upravičenj.¹⁰ Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da je ena izmed pomembnih predpostavk za zaščito koristi otrok, da predlagateljica ponotranji pomen stikov otrok z nasprotnim udeležencem, in iz tega izhodišča ocenjuje, kakšen obseg stikov je v korist otrok glede na konkretne okoliščine, nasprotni udeleženec pa opusti ravnanja,¹¹ s katerimi otežuje avtoriteto predlagateljice pri izvajanju varstva in vzgoje otrok.¹²

Presoja pritožbenega sodišča

34Sodišče prve stopnje je ugotovilo dve odločilni okoliščini in obe sta bistveni. Prvič – nasprotni udeleženec nima najboljših starševskih kapacitet, in drugič – predlagateljica in otroci niso ogroženi od nasprotnega udeleženca. Ravnanja udeležencev v obdobju od 26. 2. 2022 do 26. 8. 2022, ko je predlagateljica vložila predlog v tem postopku, kažejo, da je srž spora med udeležencema uporaba hiše in stiki nasprotnega udeleženca z otroki.

35Sodišče prve stopnje je (namreč) ugotovilo, da je med udeležencema spor o tem, kdaj je nasprotni udeleženec prenehal uporabljati hišo, da je predlagateljica pred vložitvijo predloga 18. 8. 2022 zamenjala ključavnico, nasprotni udeleženec pa je vložil motenjsko tožbo, da je predlagateljica 12. 8. 2022, ko je nasprotni udeleženec vstopil v hišo odšla na policijsko postajo, s tem, da ni konkretizirala groženj ali drugega nasilja nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje prepričljivo razloguje,¹³ da bi v primeru, če bi nasprotni udeleženec 17. 6. 2022 mld. B. B. udaril oziroma tepel tako intenzivno, kot to zatrjuje predlagateljica, bi predlagateljica kot skrbna mati zaradi varstva koristi hčere, podala prijavo nemudoma, pa je to storila šele v avgustu 2022 v času spora o uporabi hiše.¹⁴ Sporno razmerje med udeležencema glede uporabe hiše dodatno potrjujejo že navedbe predlagateljice iz predloga, ko navaja, da je bil nasprotni udeleženec v preteklosti direktor L., da je bila zato najemna pogodba za hišo sklenjena z njim, da je institut deloma financiral najemnino, da nasprotni udeleženec ni več direktor instituta od 1. 2. 2022, da je direktorica predlagateljica, da je bil 16. 8. 2022 podpisan aneks k najemni pogodbi, na podlagi katerega je predlagateljica postala najemnica, da po najemni pogodbi poleg predlagateljice uporabljajo hišo še njene hčere in občasni gostje, da nasprotni udeleženec na podlagi te pogodbe nima več pravice do uporabe hiše, čeprav je bil v prvem aneksu k najemni pogodbi z dne 25. 1. 2022 nasprotni udeleženec še naveden kot oseba, ki ima poleg najemnika pravico do souporabe hiše, da iz dopisa Upravne enote št. 210-5625/2022 z dne 25. 8. 2022 izhaja, da je za nasprotnega udeleženca vpisana prepoved prijave stalnega bivališča na naslovu hiše, kjer je sklenjena najemna pogodba. Vsa ta dejstva v povezavi s časovnim sosledjem dogodkov pred vložitvijo predloga pritrjujejo ugotovitvam sodišča prve stopnje,¹⁵ da želi predlagateljica v tem postopku reševati premoženjski konflikt z nasprotnim udeležencem, s tem, da bi pridobila upravičenje do izključne posesti na hiši na podlagi najemne pogodbe, čemur pa ta postopek ni namenjen.¹⁶

36Ne gre spregledati prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje, ki ugotavlja, da pri predlagateljici ni bilo zaznati nobenega strahu pred nasprotnim udeležencem, da se nasprotnega udeleženca ne boji,¹⁷ zato tudi iz teh razlogov ni mogoče sprejeti pritožbene teze, da predlagateljica predloga po ZPND in kazenskih ovadb ni vložila že prej, ker je splošno znano, da velika večina žrtev nasilja ne da prijave takoj, zaradi strahu pred odzivom nasilneža.

37Srž pritožbenih navedb je (tudi), da si hčere ne želijo stikov z nasprotnim udeležencem. Tepež mld. B. B. junija 2022 kaže na neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, ker je vsako nasilje nad otrokom prepovedano,¹⁸ odločilna pa je okoliščina, da niso bila ugotovljena druga ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi bi bilo izkazano fizično ali psihično nasilje nad otroki.¹⁹ Sodišče prve stopnje je kritično presodilo ravnanje nasprotnega udeleženca iz junija 2022, hkrati pa pravilno ugotovilo, da otroci niso ogroženi, kar bi narekovalo njihovo zaščito po ZPND. Res je, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je treba stike med nasprotnim udeležencem in otroki izvajati pod nadzorom, kar pa posledično ne pomeni, da bi bilo treba v tem postopku izreči ukrepe po ZPND – sporna razmerja glede stikov so predmet obravnave v postopku I Z 74/2022 (sedaj II N 50/2023), ukrepe po ZPND pa bi sodišče izreklo, če bi ugotovilo, da so otroci zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogroženi, ta dejstva pa v postopku niso bila ugotovljena. Nasprotno. Prepričljiva in z dokazi podprta je argumentacija sodišča prve stopnje, da želi predlagateljica z očitki o nasilju izključiti nasprotnega udeleženca iz življenja hčera. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica seznanja hčere s postopki, ki potekajo med udeležencema, da hčere pod vplivom predlagateljice podajajo negativne navedbe o nasprotnem udeležencu, da so neprepričljivi razlogi, zaradi katerih predlagateljica ni pripeljala hčerk na stike z nasprotnim udeležencem, ker je A. A. zbolela,²⁰da predlagateljica meni, da lahko edina odloča o državi bivanja otrok - opozorilo nasprotnega udeleženca o prijavi morebitne ugrabitve pa smatra kot nedopustno grožnjo,²¹ da so hčere o nasilju pričele govoriti v šoli po začetku predmetnega postopka, da je pri stikih pod nadzorom opazna stiska otrok, s tem, da mlajši hčeri sproščeno stopata v interakcijo z očetom in ne kažeta strahu, da mld. A. A. pri drugem stiku ni imela več solzavih oči in rdečice, še vedno pa je bila zadržana do nasprotnega udeleženca, da je predlagateljica strokovno pomoč za mld. A. A. poiskala po vložitvi predloga v tem postopku. Glede na te ugotovitve, tudi dokazi, ki jih prilaga predlagateljica k pritožbi, ki kažejo na stisko otrok še posebej v zvezi s stiki z nasprotnim udeležencem, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tem postopku, ker se bodo vprašanja povezana s stiki reševala v postopku II N 50/2023.

38Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je predlagateljica podajala navedbe o občutku ogroženosti, ki pa so se izkazale za neresnične in tudi v pritožbi ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče podvomilo v to dokazno oceno. Navedbe in izpovedba predlagateljice glede bivanja nasprotnega udeleženca v hiši so bile nekonsistentne. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec občasno uporabljal hišo, in da v času njegovih občasnih prihodov ni bilo dejanj, ki bi bili povezani z nasiljem. Zapis „vse je uničeno“, ko je vrnil darila, predstavlja neprimerno ravnanje, enako tudi fotografiranje hiše, kar pa glede na opisana ravnanje (obeh) udeležencev ne daje podlage za izrek ukrepov po ZPND. Predlagateljica ni konkretizirala nobenih (drugih) groženj nasprotnega udeleženca, zaradi česar bi bila utemeljeno v strahu in je zato odšla 12. 8. 2022 ob 23.30 na policijsko postajo. Tudi v kontekstu teh ravnanj pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da predlagateljica (tudi) s svojo izpovedbo ni prepričala sodišče, da bi nasprotni udeleženec 30. 1. 2022 (oziroma spomladi 2022) proti njej zamahoval z nožem in ji grozil, da jo bo ubil, vse ob prisotnosti otrok, in je v tem delu sledilo bolj verodostojni izpovedbi nasprotnega udeleženca, s tem, da je pravilno tudi ocenilo, da so hčere opisovale ta dogodek drugim osebam pod vplivom predlagateljice. Poročilo CSD, izjave prič, ki jih navaja predlagateljica v pritožbi,²² teh ugotovitev ne morejo izpodbiti, iz že opisanih razlogov - torej iz konteksta časovnega sosledja opisanih dogodkov, in glede na že opisana posamezna ravnanja udeležencev v tem obdobju. Pritožba tudi protispisno zatrjuje, da iz mnenja CSD in opisa komunikacije med nasprotnim udeležencem in otroci ob stikih ob nadzoru, ni bil izkazan nedopusten vpliv predlagateljice na otroke.

39Sodišče prve stopnje je pravilno tudi zavrnilo predlog predlagateljice za izrek denarne kazni.²³

Odločitev pritožbenega sodišča

40Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

41Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških postopka ter pri tem upoštevalo določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP.

42Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

43Nasprotni udeleženec se je v odgovoru na pritožbo določno opredelil do pritožbenih navedb, zato je upravičen do povračila pritožbenih stroškov, in sicer: za odgovor na pritožbo 192,00 EUR, za materialne stroške 3,84 EUR in za DDV43,08 EUR, skupaj 238,92 EUR.

¹ L. št. 10-14.
² Ki ga je vložila 26. 8. 2022.
³ Pritožba se sklicuje na sklep VSL IV Cp 2126/2022.
⁴ Glej 6. tč. in v 2. - 5. op. sklepa.
⁵ Glej 6. tč. sklepa.
⁶ Glej 17. in 18. tč. sklepa.
⁷ Glej 19. tč. sklepa.
⁸ Sodišče prve stopnje je materialnoprocesne določbe iz ZPND povzelo v 8. -12. tč. sklepa, zato jih pritožbeno sodišče znova ne povzema, da bi se na ta način izognilo ponavljanju.
⁹ Npr. z vložitvijo motenjske tožbe, ker je predlagateljica zamenjala ključavnico, itd.
¹⁰ V ravnanjih predlagateljice v tem postopku je moč prepoznati znake izvrševanja pravice s škodovalnim namenom.
¹¹ Glej npr. 15. tč. pritožbe.
¹² Glej drugi odstavek 141. člena DZ – pri nazornem predočenju pomena zaščite varstva koristi otrok udeležencema imata izjemno pomembno vlogo tudi pooblaščenca udeležencev – glej predavanje Zorana Stankića Rupnika – odvetnik – Šola družinskega prava - 4. 5. 2023 - Portorož.
¹³ Glej 15. tč. sklepa.
¹⁴ Ko je nasprotni udeleženec (dne 26. 8. 2023) tudi fotografiral hišo.
¹⁵ Glej 20. tč. sklepa.
¹⁶ Primerjaj s 110. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1).
¹⁷ Glej 20. in 22. tč. sklepa.
¹⁸ 3a. člen ZPND.
¹⁹ Glej 16. tč. sklepa – izkazano tudi ni bilo nasilje iz drugega odstavka 4. člena ZPND, ki določa: “Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.“
²⁰ Glej prepričljive razloge iz 18. tč. sklepa.
²¹ Primerjaj s pritožbenimi navedbami, kjer predlagateljica trdi, da je po nemškem BGB edina skrbnica otrok, in da je v nemškem pravu ta institut primerljiv z vzgojo in varstvom v slovenskem pravnem sistemu, nasprotni udeleženec pa v Nemčiji ni zaprosil za status skrbnika otrok – glej tudi 15. tč. sklepa sodišča prve stopnje.
²² Glej 4. tč. pritožbe.
²³ V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na 22. tč. sklepa sodišča prve stopnje.