VSL Sklep Cst 147/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: I. da se odpustijo obveznosti stečajne dolžnice, II. da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 13.11.2018, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP in III. da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve iz 2. točke izreka tega sklepa v delu, v katerem do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, razen terjatev, ki se lahko plačajo iz premoženja stečajne dolžnice, ki spada v stečajno maso v tem postopku osebnega stečaja, v skladu s 410. členom Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP.

2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A. A. iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep o odpustu obveznosti spremeni tako, da ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti, podrejeno pa, da višje sodišče izpodbijani sklep o odpustu obveznosti razveljavi in ponovno odloči o predlaganem odpustu obveznosti. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3Na pritožbo je odgovorila stečajna upraviteljica in navedla, da se strinja s podaljšanjem preizkusne dobe.

4Na pritožbo je odgovorila tudi stečajna dolžnica in (smiselno) predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6407. člen ZFPPIPP določa, da po preteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, če ugovor proti odpustu ni bil vložen ali če je bil pravnomočno zavrnjen ali zavržen. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej ali je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je zoper dolžnico vodilo postopek odpusta obveznosti in je po preteku preizkusnega obdobja (ki je poteklo 4.2.2023) ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti stečajne dolžnice, saj ne obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

7Pritožnik opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti opaziti, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti in zato predlog zavrniti in postopek odpusta obveznosti ustaviti. (Obsežno) povzema svoje navedbe iz ugovora proti odpustu obveznosti (ki je bil s sklepom o podaljšanju preizkusnega obdobja pravnomočno zavrnjen). Tovrstne navedbe bi pritožnik lahko podajal le v morebitni pritožbi zoper sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, ki pa je, kot izhaja iz listinske dokumentacije v spisu, pritožnik ni vložil in je zato sklep o (delni) zavrnitvi njegovega ugovora in o podaljšanju preizkusnega obdobja dne 1.3.2023 postal pravnomočen.

8Pritožnik ocenjuje, da je obravnavani postopek odpusta obveznosti trajal nesorazmerno in nerazumno dolgo. Višje sodišče ugotavlja, da je tako dolgo trajal med drugim tudi zato, ker je bilo (tudi na podlagi pritožnikovega ugovora) preizkusno obdobje podaljšano. Pritožnik ni pojasnil, s čim naj bi sodišče prve stopnje z dolgotrajnim reševanjem ugovora postopalo izrazito v škodo upnikov in poseglo v pravico upnikov do sodnega varstva (23. člen Ustave RS in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe izdalo dne 3.2.2023. Ker zoper njega ni bilo pritožbe (pritožnikov pooblaščenec je sklep prejel 13.2.2023), je sklep postal pravnomočen (1.3.2023). To, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa (407. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.

10Pritožnik razlogom sodišča prve stopnje, ki jih je navedlo v utemeljitev izpodbijanega sklepa v ničemer ne nasprotuje. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

11Pritožnik na podlagi 129. členu ZFPPIPP pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.