UPRS Sodba III U 282/2022-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

1Z odločbo št. Bpp 780/2022 z dne 29. 11. 2022 (v nadaljevanju: odločba Bpp 780/2022 ali izpodbijana odločba) je toženka odločila: da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 17. 11. 2022 vložil tožnik, ugodi in se mu dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod št. I K 68645/2022 (v nadaljevanju: predmetni kazenski postopek ali predmetna kazenska zadeva), in sicer od 18. 11. 2022 do prejema odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi, ter za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. I Ks 68645/2022 z dne 18. 11. 2022, in sicer od 18. 11. 2022 dalje (I. točka izreka); da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v predmetnem kazenskem postopku (II. točka izreka); da se zavrne tožnikova prošnja v delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora v predmetni kazenski zadevi (III. točka izreka); da se zavrne prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika, v nadaljevanju: KZ-1 (IV. točka izreka); da se za izvajanje odobrene BPP določi odvetnik A. A. (V. točka izreka); nato pa je toženka še opredelila, kako je izvajalec dolžan ravnati z napotnico po končani storitvi pravne pomoči (VI. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 17. 11. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da potrebuje BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v predmetni kazenski zadevi, za odgovor na predlog Okrožnega državnega tožilstva za podaljšanje pripora, za pritožbe zoper priporne sklepe, za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper priporne sklepe ter za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1; kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. Toženka obrazloži, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP skladno z 11. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Glede na relevantno zakonsko ureditev ugotavlja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. V zvezi z odobreno BPP iz I. točke izreka izpodbijane odločbe zaključuje, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Pri tem navaja, da je kazenska zadeva pomembna za osebni in socialno - ekonomski položaj tožnika, saj se mu očita storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen zapora od treh do desetih let in denarna kazen. Pravica do BPP je v kazenskih postopkih še posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in pravico do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zvezi z odločitvijo, od kdaj se tožniku odobri BPP, toženka citira drugi odstavek 11. člena ZBPP.

3V nadaljevanju obrazložitve pa toženka pojasni, da lahko po določbah prve in druge alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot to predlaga prosilec, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovani rezultat. Tožnik je v prošnji navajal, da potrebuje BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v predmetnem kazenskem postopku pred sodiščem na drugi stopnji. Vendar še nezaključen kazenski postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru, preprečuje dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje; prošnja za BPP je v tem delu trenutno nerazumna, ker je preuranjena, in tako niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Ko bo postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen, bo tožnik lahko vložil novo prošnjo za BPP. Tožnik tudi navaja, da namerava vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora v predmetni kazenski zadevi, vendar toženka ugotavlja, da je tudi v tem delu prošnja v opisanem smislu nerazumna, saj je preuranjena. Ko bodo izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, bo BPP zanjo tožnik lahko uveljavljal z novo prošnjo. V zvezi z njegovo navedbo, da potrebuje BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, toženka pojasnjuje, da mora tisti, ki vloži takšno pobudo, zanjo izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju: ZUstS). Tožnik namerava izpodbijati del kazenske norme, s katerim je določena kazen. Toženka poudarja, da je za izrek kazni predvidena izdaja obsodilne sodbe, kar pomeni, da zakonske določbe o kazni posredno učinkujejo na pravni položaj tožnika. Kot izhaja iz odločb Ustavnega sodišča (št. U-I-141/21-4, U-I-144/21-4, U-I-145/21-4 in druge, vse z dne 2. 9. 2021), se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predmetna kazenska zadeva je v fazi obravnavanja na prvi stopnji. Glede na povedano je prošnja za BPP, tudi kolikor se nanaša na sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, preuranjena in trenutno nerazumna, zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

4Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija zavrnilni del, torej II., III. in IV. točko izreka izpodbijane odločbe, in sicer zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je prosil za BPP za predmetni kazenski postopek, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Zagovornik predhodno ni zastopal tožnika, ki je zaprt v ZPKZ, za pripravo obrambe in pravnih sredstev je potreben vpogled v spis, obisk pripornika, posvet z njim glede pravnih sredstev, v zadevi bo razpisana obravnava, izdani so tudi priporni sklepi, zoper katere se je treba pritožiti zaradi nesorazmerno dolgega pripora in vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep višjega sodišča glede pripora. Toženka je odobrila BPP samo za sestavo pritožbe zoper en priporni sklep (takšni sklepi se v zadevi izdajajo na dva meseca) ter za zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Ni pa odobrila BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep višjega sodišča glede pripora in za pritožbe zoper nadaljnje priporne sklepe. BPP bi bilo treba odobriti za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, saj ima obtoženi pravico, da se z zagovornikom posvetuje glede vsega, kar se dogaja v kazenskem postopku. V nadaljevanju tožnik povzema zakonske določbe, relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Kot še zatrjuje, je z izpodbijano odločitvijo zaradi svojega stanu (kot brezposeln pek) diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je BPP v celoti odobrena in se jim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. S tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine. Po tožnikovem mnenju izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj konkretno je toženka zavrnila dodelitev BPP. Kot predlagane dokaze je v tožbi navedel izpodbijano odločbo in svoje zaslišanje. Sklepno je v tožbi predlagal, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, zadevo vrne v ponovno odločanje toženki, kot izbranega odvetnika pa naj se določi odvetnika A. A. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka, ki je sodišču predložila spis zadeve št. Bpp 780/2022 (v nadaljevanju: upravni spis), odgovora na tožbo ni podala.

6Sodni senat je s sklepom št. III U 282/2022-6 z dne 12. 1. 2023 na podlagi določb 3. alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

7Sodišče je v tem upravnem sporu 17. 2. 2023 opravilo javno glavno obravnavo. Tožnika je na njej zastopal B. B., odvetniški kandidat, zaposlen pri odvetniku C. C., ki je po tožbi priloženem pooblastilu eden od tožnikovih pooblaščencev, izkazal pa je tudi substitucijsko pooblastilo drugega tožnikovega pooblaščenca, odvetnika A. A. Toženka se glavne obravnave, na katero je bila pravilno povabljena, ni udeležila. Tožnikov pooblaščenec je na glavni obravnavi pojasnil, da tožnik odločbo Bpp 780/2022 izpodbija v II., III. in IV. točki izreka ter predlaga, da se odpravi samo v tem delu izreka. Po pozivu, naj substancira dokazni predlog za zaslišanje tožnika, je ta dokazni predlog umaknil. V ostalem je vztrajal pri tožbi, pri čemer je izrecno izjavil, da tožnik nima nobenih dodatnih navedb ali predlogov ter da je seznanjen z listinami, ki se nahajajo v upravnem spisu zadeve, in njihovo vsebino. V dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo listine v upravnem spisu zadeve, med katerimi je tudi izpodbijana odločba. Tožnikov pooblaščenec ni imel ugovorov zoper dokazni sklep in dokazovanje.

K I. točki izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Predmet presoje v tem upravnem sporu je s tožbo izpodbijani zavrnilni del izreka odločbe Bpp 780/2022, to je odločitev iz II., III. in IV. točke izreka te odločbe.

10Sodišče ugotavlja, da je odločitev iz izpodbijanega dela izreka odločbe Bpp 780/2022 pravilna in ima podlago v zakonu. Toženka je v obrazložitvi odločbe tudi navedla bistvene razloge za takšno odločitev, ki jim sodišče sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja:

11Dodelitev BPP ureja ZBPP. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj (druga alineja). Kot izhaja iz prvega odstavka 26. člena ZBPP, se BPP dodeli, med drugim, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi; - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. Kot sledi iz citiranih določb, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca, ampak ima po ZBPP široke možnosti, da omeji obseg odobrene BPP, oziroma da (še) ne dodeli zaprošene BPP za postopek na določeni stopnji ali za določeno pravno sredstvo, če (še) niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek oziroma vložitev tega pravnega sredstva.

12Toženka je torej v določbah ZBPP (upoštevajoč ugotovljeno stanje kazenske zadeve ob toženkinem odločanju, kot tudi obliko in obseg odobrene BPP iz I. točke izreka odločbe Bpp 780/2022) imela podlago za odločitev iz II., III. in IV. točke izreka izpodbijane odločbe. Kot je razvidno iz te odločbe, je z (neizpodbijano) I. točko izreka tožniku dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep I Ks 68645/2022 z dne 18. 11. 2022. BPP je odobrila z začetkom od 18. 11. 2022 dalje, pri čemer je upoštevala drugi odstavek 11. člena ZBPP. Odobrena BPP torej zajema vsa dejanja pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji (tudi v zvezi s priporom) od skladno z zakonom opredeljene časovne točke dalje. Tožniku je odobrila tudi BPP (kar vključuje pravno svetovanje in zastopanje) za sestavo in vložitev pritožbe zoper navedeni sklep z dne 18. 11. 2022, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se tožniku pripor podaljša tudi po vloženi obtožnici. Kot je razvidno tudi iz pravnega pouka omenjenega sklepa, je namreč ta sklep dopustno izpodbijati s pritožbo, o kateri odloča višje sodišče. Tožnik konkretno niti ne navaja (in tega tudi ne izkaže), da bi mu bil v predmetni kazenski zadevi izdan še kakšen drug (priporni) sklep, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v postopku pred sodiščem druge stopnje in bi to lahko časovno zajela BPP na podlagi predmetne prošnje. Prav tako niti ne trdi, da bi bil v času izdaje izpodbijane odločbe postopek pred sodiščem prve stopnje v predmetni kazenski zadevi že zaključen, oziroma da bi mu bila do izdaje izpodbijane odločbe že vročena končna sodna odločba sodišča prve stopnje v predmetnem kazenskem postopku ter bi bili izpolnjeni formalni pogoji za postopek s pravnim sredstvom zoper takšno odločbo pred sodiščem druge stopnje. Glede na takšno stanje zadeve je toženka ob presoji okoliščin iz (1. alineje) prvega odstavka 24. člena ZBPP lahko zaključila, da objektivni pogoj za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred sodiščem na drugi stopnji, kolikor presega pod I. točko izreka odločbe Bpp 780/2022 odobreno BPP, ni izpolnjen, ter zato sprejela odločitev iz II. točke izreka izpodbijane odločbe. Utemeljeno še drugače, toženka je glede na opisano stanje kazenske zadeve ob izdaji izpodbijane odločbe lahko zaključila, da bo z odobreno obliko in obsegom BPP dosežen pričakovani rezultat (zagotovljena ustrezna strokovna pomoč tožniku v kazenskem postopku), dodelitev nadaljnje BPP pa vezala na dokončanje nadaljnjih faz postopka v kazenski zadevi. Pri čemer sodišče izpostavlja, da lahko, kot izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, v primeru spremembe okoliščin (izdaji kakšne koli nadaljnje sodne odločbe kazenskega sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče izpodbijati v postopku pred sodiščem druge stopnje) tožnik z novo prošnjo uveljavlja dodelitev nadaljnje BPP. Ob opisanem razlogovanju je toženka utemeljeno zavrnila tudi prošnjo, kolikor se nanaša na sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklepe o podaljšanju pripora v predmetni kazenski zadevi. Pri tem sodišče izpostavlja, da tožnik ni konkretno niti navedel (ne le v upravnem postopku, ampak tudi ne v upravnem sporu) nobenega takšnega sklepa (višjega sodišča), v zvezi s katerim bi bili v času odločanja toženke izpolnjeni procesni pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in bi to lahko časovno zajela BPP na podlagi obravnavne prošnje. Zato podlage za zaključek o nezakonitosti III. točke izreka izpodbijane odločbe sodišče nima.

13Prav tako tožnik ne more uspeti s tožbo zoper IV. točko izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na zavrnitev dodelitve BPP za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, saj tudi v zvezi s tem, glede na ugotovljeno stanje kazenske zadeve v času izdaje izpodbijane odločbe, objektivni pogoj za dodelitev BPP iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ni bil izpolnjen. Kot je obrazložila toženka, mora vlagatelj pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona izkazati svoj pravni interes, ki je skladno z drugim odstavkom 24. člena ZUstS podan, če predpis, katerega oceno predlaga, posega neposredno v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Tožnik namerava izpodbijati kazensko normo iz 308. člena KZ-1, predvsem v delu, s katerim je predpisana kazen za očitano mu kaznivo dejanje. Vendar ima skladno s prvim odstavkom 23. člena Ustave tožnik pravico, da o obtožbi proti njemu (najprej) odloči (kazensko) sodišče. Pred izčrpanjem te možnosti in pravnih sredstev zoper v kazenskem postopku izdano sodbo tožnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa pred Ustavnim sodiščem. Takšna stališča sledijo tudi iz judikature Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje toženka in iz katere izhaja, da Ustavno sodišče v opisanem smislu preuranjeno vložene pobude zavrže. Toženka je zato prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 utemeljeno zavrnila. To pa tožniku ne preprečuje, da z novo prošnjo uveljavlja BPP za sestavo in vložitev takšne pobude, ob izpolnitvi predpisanih formalnih pogojev zanjo (in s tem nastopu novih okoliščin za odločanje toženke).

14Sodišče glede na tožbene navedbe še pripominja, da priznanje plačila (nagrade in stroškov) izvajalcu za storitve, opravljene upravičencu iz naslova odobrene BPP, ni stvar izpodbijane odločbe, ampak posebnega sklepa, ki ga toženka izda v skladu s šestim odstavkom 40. člena ZBPP in ki ga je mogoče izpodbijati v samostojnem upravnem sporu. Tožbeni očitki o diskriminatornosti toženkinega odločanja in zato kršitvi 14. člena Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP so ostali posplošeni in tudi nedokazani ter kot taki do drugačne odločitve ne morejo voditi. Sodišče torej nima podlage za zaključek, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine tožnika, kot ta pavšalno namiguje. Ker izpodbijani zavrnilni del izpodbijane odločbe ne temelji na stališču, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, pa tudi vse s tem povezane tožbene navedbe za odločitev niso bistvene.

15Glede na tožnikov predlog odločitve, ki naj jo sprejme sodišče v tem upravnem sporu, sodišče zgolj še dodaja, da v predmetni prošnji za BPP tožnik ni uveljavljal, naj se mu dodeli BPP tudi kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Toženka zato o tej stvari z izpodbijano odločbo ni odločala. Že iz tega razloga odločitve o tem tudi ne more sprejeti šele samo sodišče v tem upravnem sporu (prim. prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

16Upoštevajoč vse navedeno je torej sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba v izpodbijanem delu pravilna in zakonita, v postopku njene izdaje pa tudi ni bilo nepravilnosti, ki bi dajale podlago za odpravo odločbe, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

17Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

18Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče dodaja, da se sodna taksa v tem postopku, glede na šesti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej tožnik plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.