VSM Sodba IV Kp 52045/2020

I. Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II K 52045/2020 z dne 11. 1. 2023 spoznalo obdolženega A. A. krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu je po istem zakonskem določilu izreklo kazen pet mesecev zapora. V izrečeno kazen je v skladu s prvim odstavkom 56. člena KZ-1 vštelo čas odvzema prostosti oziroma pripora od 14. 10. 2022 od 18.03 ure do 27. 10. 2022 do 12.55 ure. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, mu je pa skladno 94. členu ZKP kot krivdne stroške v plačilo naložilo stroške vročanja po pooblaščenem vročevalcu in stroške privedbe, katerih višina pa bo predmet posebnega sklepa.

2Zoper sodbo se je pritožil obdolženec zaradi odločbe o kazenski sankciji, kot to izhaja iz vsebine pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da mu iz razloga pričakovane redne zaposlitve izrečeno kazen zapora spremeni v družbeno koristna dela oziroma vikend zapor ali prestajanje kazni na odprtem oddelku v ZPKZ Rogoza.

3Okrajna državna tožilka je predlagala, da se pritožbeno podani predlog obdolženega zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker iz pritožbenih navedb izhaja graja kazenske sankcije zgolj na načelni ravni, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZKP). Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ovrednotilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in odmero kazenske sankcije ter obdolženemu A. A., zlasti ob upoštevanju predhodno večkrat izkazane predkaznovanosti, tudi zaradi identičnih in istovrstnih kaznivih dejanj, za kar so mu bile izrečene tako kazenske sankcije opominjevalne narave, kakor tudi izrečene kazni zapora, in dejstva, da je tudi po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil istovrstno kaznivo dejanje v času izvrševanja po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru IV K 52643/2016 z dne 21. 2. 2017, s katero se je kazen zapora izvrševala z opravo dela v splošno korist, izreklo primerno kazensko sankcijo prostostne narave, tj. kazen zapora, ki je glede na ustrezno dolžino ne gre spreminjati obdolženemu v korist. Obenem pa pritožbeno sodišče opozarja, da za odločanje o pritožbeno podanem predlogu obdolženega o spremembi izrečene mu kazni zapora oziroma vikend zaporu ali prestajanju kazni na Odprtem oddelku v ZPKZ Rogoza ne more biti predmet tega pritožbenega postopka, pač pa se tak predlog poda pred stvarno pristojnim sodiščem prve stopnje.

6Po obrazloženem, in ker pritožba glede odločilnih dejstev ne navaja več ničesar, kar bi terjalo posebno presojo in odgovor pritožbenega sodišča, in ker slednje ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

7Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženega plačila sodne takse oprostilo (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).