VSL Sklep IV Cp 373/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotna udeleženca sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da:

- se mladoletni A. A. odvzame staršema, materi B. B. in očetu C. C., in se namesti v rejniško družino D. D. (I. točka izreka)

- stiki med mld. A. A. in njegovima staršema potekajo vsak drugi torek od 13.30 do 15.00 ure, v sobi za stike na CSD ..., ob prisotnosti rejnice, in da sta starša dolžna svojo prisotnost ali odsotnost na stiku sporočiti strokovnemu delavcu centra za socialno delo najkasneje do 14.00 ure v ponedeljek pred stikom (II. točka izreka)

- sta mati in oče dolžna od 1. 11. 2022 dalje za preživljanje mld. A. A. plačevati preživnino v višini 40 EUR vsak, do 15. dne v mesecu, na poseben račun, ki ga v ta namen odpre skrbnik za poseben primer (III. točka izreka)

- se za skrbnika za odprtje računa za nakazovanje preživnine in upravljanje s temi sredstvi določi Center za socialno delo (IV. točka izreka)

- ta ukrep trajnejšega značaja traja največ tri leta (V. točka izreka) in da mora predlagatelj sodišču vsake 3 mesece poročati o izvajanju ukrepa (VI. točka izreka).

2Nasprotna udeleženca v pravočasni pritožbi izpodbijata I., II. in III. točko izreka sklepa. Višjemu sodišču predlagata, da sklep razveljavi in predlog CSD zavrne, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Trdita, da je dejansko stanje glede njune neprimernosti za vzgojo in varstvo mld. A. A. zmotno ugotovljeno, saj izkazujeta željo in motivacijo ter sta tudi sicer zmožna zagotavljati stabilno in primerno okolje za ustrezen razvoj mld. A. A. Redno hodita na terapije in uspešno abstinirata, kar primeroma kaže rezultat urinskega testa z dne 22. 8. 2022. Poleg tega nasprotna udeleženka redno že štiri mesece obiskuje tečaj starševstva. Njuna primernost za starševstvo se kaže tudi v dejstvu, da sta v preteklosti ustrezno vzgojila starejšega sina nasprotne udeleženke, ki je z nasprotnima udeležencema bival vse do namestitve v bivalno enoto, ki je bila premajhna za 4 osebe. V vmesnem času sta dobila večje (zasebno) najemniško stanovanje v Z., nasprotni udeleženec pa že dalj časa aktivno išče zaposlitev, žal neuspešno. Odločitev sodišča ni v skladu z otrokovimi koristmi, A. A. starša pogreša, odvzem je zanj zelo stresen, povzroča se mu škoda. Pritožnika še izpostavljata, da sta A. A. vselej nudila varno okolje in da nasilje v družini nikoli ni bilo prisotno. Ukrep tudi ni sorazmeren. Po načelu najmilejšega ukrepa bi moralo sodišče izreči tisti ukrep, s katerim bi bila nasprotna udeleženca čim manj omejena pri izvajanju starševske skrbi. Sodišče ne pojasni, zakaj drugi milejši ukrepi ne bi bili učinkoviti. Po oceni pritožnikov sicer sploh ni pogojev za izrek kateregakoli ukrepa. Predlagata še, da se stiki določijo v širšem obsegu oziroma da se že v tej fazi določi postopna širitev stikov, in sicer najmanj enkrat na teden po 2 uri. Glede na to, da so se stiki v začetku izvajali enkrat tedensko, ni utemeljenega razloga, da se sedaj, ko nasprotna udeleženca izkazujeta dodatno željo in motivacijo po pozitivnih spremembah, izvajajo le enkrat na 14 dni. Ker gre za začasni ukrep, je bistveno, da se zagotavlja povezanost A. A. z nasprotnima udeležencema, zato naj se stiki začnejo postopoma širiti tudi z nočitvijo pri nasprotnih udeležencih. Preživnine v skupni višini 80 EUR nista zmožna plačevati. Prejemata 530 EUR, kolikor približno znašajo tudi njuni mesečni izdatki (stanovanjski stroški od 150 do 200 EUR, televizija in telefon 70 EUR, hrana 200 EUR, vozovnica 100 EUR). Odločitev v tem delu ni v zadostni meri obrazložena.

3Pritožba je bila vročena v odgovor predlagatelju, kolizijski skrbnici in rejnici. Odgovoril je le predlagatelj, ki vztraja pri tem, da so za varovanje koristi mladoletnega otroka izrečeni ukrepi nujno potrebni.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po 174. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, hkrati pa okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Sodišče imenuje rejnika oziroma zavod. Z odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče omeji starševsko skrb (v skladu s 171. členom DZ). Ob odvzemu otroka se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom (v skladu s 173. členom DZ). Ukrep traja največ tri leta, razen če ga sodišče podaljša (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče odloči tudi o preživninski obveznosti staršev.

6Pritožbene navedbe ne vzbujajo nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da so bili v času odločanja še vedno izpolnjeni pogoji, da se mld. A. A. staršema odvzame in se ga namesti v rejniško družino. Ni namreč res, da sta starša (že) zmožna zagotavljati pogoje in ustrezno okolje za razvoj A. A., saj v tem postopku, ki se je začel 25. 5. 2020, še nista dosegla dovolj dolgega obdobja abstinence od alkohola in drugih prepovedanih substanc, ki bi kazalo na resno željo in motivacijo za zdravljenje, brez katerega bosta mld. A. A. težko zagotovila urejene družinske razmere, varno okolje in zadovoljevanje njegovih potreb¹. Izvedenec je ugotovil, da nasprotna udeleženca nista dovolj kritična do uporabe/zlorabe nedovoljenih substanc in tudi ne ustrezno motivirana² za trajno opustitev. Glede pritožbene trditve, da redno hodita na terapije in uspešno abstinirata, pritožbeno sodišče ugotavlja, da negativen rezultat (le) enega urinskega testa (z dne 22. 8. 2022) prve nasprotne udeleženke tega ne dokazuje. Izvedenec je namreč pojasnil, da je že za izvajanje stikov izven prostorov CSD potrebna kemično nadzorovana abstinenca v trajanju vsaj pol leta, v „posebej občutljivih zadevah, kot je vzgoja otrok, pa najmanj eno leto, ker zelo, zelo pogosto prihaja do recidivov“³. Tudi iz poročila ZD ..., kjer sta nasprotna udeleženca od 6. 6. 2022 oziroma od 24. 5. 2022 vključena v substitucijsko terapijo, izhaja, da je odvisnost kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje.

7Najmanj neprepričljiva je nadalje pritožbena trditev, da sta nasprotna udeleženca ustrezno vzgojila starejšega sina nasprotne udeleženke, kar kaže, da sta primerna starša. Iz podatkov v spisu izhaja, da je CSD že od leta 2005 večkrat kontinuirano opravljal naloge za preprečevanje nasilja v družini zaradi zanemarjanja starejšega sina nasprotne udeleženke in večkrat vodil postopek ugotavljanja njegove ogroženosti.

8Pritožbeni očitek, da ukrep ni sorazmeren in da je sodišče zmotno uporabilo določbo 156. člena DZ, je pavšalen in neutemeljen. Kateri milejši ukrep bi moral biti izrečen, pritožba ne pojasni, še več, pritožnika celo menita, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za izrek nobenega ukrepa. Koristi mld. A. A. glede na ugotovitve izvedenca in strokovnih delavk CSD ter upoštevajoč njegovo starost ni mogoče zavarovati drugače kot z odvzemom in namestitvijo v rejniško družino, namestitev v sorodstveno rejništvo pa ni bila mogoča.

9Tudi pritožbeno zavzemanje za pogostejše stike ni utemeljeno. Določeni so na podlagi mnenja izvedenca in ob upoštevanju dejstva, da se mora mld. A. A. pred morebitno širitvijo najprej privaditi na novo rejniško okolje. Nenazadnje pa sta se nasprotna udeleženca na zadnjem naroku strinjala⁴, da v tej fazi postopka stiki potekajo enkrat na 14 dni v prostorih CSD.

10Nazadnje so neutemeljene še pritožbene navedbe glede preživnine. Določena je v simbolični višini 40 EUR za vsakega od nasprotnih udeležencev in ne potrebuje podrobnejše obrazložitve. Čeprav nasprotna udeleženca prejemata le denarno socialno pomoč, pritožbeno sodišče v (morebitni) vključenosti v programe zdravljenja odvisnosti ne vidi ovire, da ne bi mogla opravljati vsaj priložnostnega dela.

11Glede na vse obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1.

¹ Mld. A. A. ima kompleksne nevrorazvojne motnje, ki zahtevajo še posebej stabilno, varno in predvidljivo okolje.
² Prva nasprotna udeleženka je bila v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (ZD X.) obravnavana od septembra 2008 dalje, neredno je dokazovala abstinenco, redko je opravljala urinske teste, ni se odzivala na zdravniške obravnave. Zadnji urinski test je v tem centru opravila 11. 5. 2020, tedaj je bila poleg metadona (ki ga je prejemala v centru) pozitivna med drugim še na pomirjevala, uspavala in kanabis, v urinu so bili prisotni metaboliti alkohola. Z metadonskim zdravljenjem je prenehala, ker je imela dovolj. V program ZD X. drugi nasprotni udeleženec nikoli ni bil vključen. Nasprotna udeleženca sta se v letu 2021 vključila v Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Svetovano jima je bilo bolnišnično zdravljenje, prva nasprotna udeleženka ga ni zmogla in je bila zaradi treh opominov predčasno odpuščena, drugi nasprotni udeleženec pa sploh ni šel na bolnišnično zdravljenje.
³ List. št. 446.
⁴ List. št. 539.