VSL Sklep I Cp 440/2023

I. Pritožba zoper sklep z dne 9. 12. 2022 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 27. 12. 2022 se zavrže.

III. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Uvodno:

1Sodišče prve stopnje vodi postopek za postavitev odrasle osebe A. A. pod skrbništvo. Kot možni kandidatki za skrbnici sta se tekom postopka javili tudi hčerki nasprotne udeleženke in sestri predlagatelja B. B. in C. C., ki sta zatrjevali, da ju je mati v letu 2017 pooblastila za zastopanje.

2Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 12. 2022 je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo in za skrbnika določilo predlagatelja, njenega sina D. D., ki mu je določilo naloge in obveznosti (I. do VII. točka izreka), nadalje pa je še odločilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom in da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (VIII. in IX. točka izreka izpodbijanega sklepa).

3S sklepom z dne 27. 12. 2022 je nasprotni udeleženki naložilo, da povrne predlagatelju skupne stroške postopka v znesku 548,06 EUR s pripadki.

Pritožbeni postopek:

4Zoper oba sklepa se pritožujeta B. B. in C. C., pri čemer je v pritožbi zoper sklep z dne 27. 12. 2022 (redna št. 53) navedeno še, da naj bi odvetnik E. E. zastopal tudi nasprotno udeleženko.

5V pritožbi zoper sklep z dne 9. 12. 2022 pritožnici med drugim navajata, da je nasprotna udeleženka že leta 2017 za zastopanje v primeru zdravstvenih nezmožnosti pooblastila pritožnici, ki sta tudi ves čas skrbeli za nasprotno udeleženko in plačevali stroške domske oskrbe. Sodišče pritožnicama ni priznalo statusa udeleženk in ju ni zaslišalo; v vlogi je bilo predlagano, da se za skrbnico določita B. B. ali C. C. Zahteva po overovitvi pooblastila je v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku,¹ saj se lahko zahteva predložitev overjenega pooblastila le, če sodišče dvomi v pristnost danega pooblastila, ne pa tudi v primeru, če dvomi v poslovno sposobnost stranke. Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je bila nasprotna udeleženka zavedena v podpis pooblastila, kar je utemeljilo na njenem zaslišanju, vendar je prej navedlo, da ta oseba ni sposobna izjaviti svoje volje. Interesi predlagatelja »ne sovpadajo« z interesi nasprotnega udeleženca. Iz odločbe ne izhaja razlog, zakaj je CSD ocenil, da je za skrbnika bolj primeren predlagatelj. Sodišče je razpravljalo o primernosti pritožnic za skrbnico, vendar ni upoštevalo njunih vlog in udeleženk ni zaslišalo, s čimer jima je kršilo pravico do izjave.

6Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter med drugim navaja, da pritožnici sploh nimata pravnega interesa za pritožbo. Izkazano je, da sta v preteklosti manipulirali z nasprotno udeleženko in več mesecev nista plačevali oskrbnine v domu.

7V pritožbi zoper sklep z dne 27. 12. 2022 se med drugim navaja, da sodišče ni ugotavljalo, ali in v kakšni višini prejema nasprotna udeleženka prihodke, kar je lahko pomembno glede na določbo drugega odstavka 70. člena Zakona o nepravdnem postopku.²

8Predlagatelj je tudi na to pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrženje zaradi pomanjkanja pravnega interesa ter legitimacije.

9Pritožba zoper sklep z dne 9. 12. 2022 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 27. 12. 2022 pa ni dopustna.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 9. 12. 2022:

10Pritožbeno sodišče najprej v zvezi z navedbami v odgovoru na pritožbo, da predlagateljevi sestri oziroma hčerki nasprotne udeleženke nimata pravnega interesa za pritožbo, pojasnjuje naslednje:

11Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo se vodi v korist ranljive odrasle osebe, ki ne more sama skrbeti za svoje pravice, koristi in interese, v takem postopku pa mora sodišče tudi po uradni dolžnosti ukreniti vse, da zavaruje pravice in pravne interese te osebe (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Postopek je v precejšnji meri oficiozen in med drugim je dolžnost sodišča, da celovito razišče vse okoliščine v zvezi z dvema ključnima vprašanjema: ali je oseba (nasprotni udeleženec) res potrebna postavitve pod skrbništvo in drugič, kdo je najprimernejši skrbnik. V postopku postavitve pod skrbništvo ločimo tri kategorije udeležencev (21. člen ZNP-1):³ formalna udeleženca sta predlagatelj in nasprotni udeleženec; zakoniti udeleženec je Center za socialno delo, poleg tega pa poznamo tudi materialne udeležence, to je osebe, katerih pravni interes bi utegnil biti z odločbo prizadet (22. člen ZNP-1). Pravni interes v smislu navedene določbe se v klasičnih, dispozitivnih civilnih postopkih tolmači dokaj ozko in ni dvoma, da sorodniki, ki se potegujejo za skrbništvo nad nasprotnim udeležencem (in niso hkrati predlagatelji postopka) nimajo pravnega interesa za udeležbo v postopku, saj odločba o postavitvi njihovega sorodnika pod skrbništvo ne bo v ničemer neposredno vplivala na njihov pravni položaj. Biti skrbnik ni pravica, zato nobena oseba ne more zahtevati, da se jo imenuje za skrbnika.⁴ Takšen položaj imata pritožnici v tem primeru.

12Vendar je v novejši sodni praksi in pravni teoriji uveljavljeno stališče,⁵ da mora sodišče v okviru raziskovalne dolžnosti in dolžnosti zavarovanja interesov nemočne osebe iz 6. člena ZNP-1 slišati tudi osebe, ki se potegujejo za skrbništvo (četudi nimajo tovrstnega zahtevka oziroma pravice to zahtevati), predvsem bližnje sorodnike. Take osebe se obravnava na določen način kot materialne udeležence, vendar ne kot stranke s polno pravico udeležbe v postopku. Bistveno je, da sodišče te osebe sliši in pretehta njihove argumente pri odločanju o uvodoma navedenih ključnih vprašanjih skrbniškega postopka (potreba po skrbništvu in oseba skrbnika).

13Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da hčerki nasprotne udeleženke imata pravni interes za pritožbo zoper sklep o imenovanju skrbnika, zato je pritožbo zoper sklep z dne 9. 12. 2022 vsebinsko obravnavalo. Vendar je pri tem ugotovilo, da pritožba ni utemeljena.

14V prejšnjih odstavkih je bilo pojasnjeno, da je nastopanje materialnih udeležencev oziroma oseb, ki se potegujejo za skrbništvo (pa niso niti predlagatelj niti nasprotni udeleženec) omejeno, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pritožnic ni povabilo na narok. Predvsem pa je iz spisa razvidno, da pritožnici sploh nista nastopali kot udeleženki postopka, temveč sta se v vlogi z dne 4. 11. 2022 (list. št. 52) označili kot pooblaščenki nasprotne udeleženke, sklicujoč se na pooblastilo iz leta 2017 (več o tem pooblastilu v nadaljevanju). V navedeni vlogi sta predlagali, da se določi za skrbnico ena od njiju, vendar tega predloga nista s prav ničemer argumentirali; navedbe o tem, da se je že nekoč prej vodil postopek pred CSD in da je predlagatelj odločno odklanjal izrecno željo matere ter da zasleduje (nekakšne, neopredeljene) lastne cilje, so pavšalne in vsebinsko prazne, tako da jih niti ni mogoče preizkusiti.

15V nadaljevanju postopka, ko je sodišče prve stopnje odvetnika E. E. pozvalo na predložitev overjenega pooblastila nasprotne udeleženke, je ta v uvodu vloge z dne 1. 12. 2022 sicer navedel pritožnici kot udeleženki, vendar prijave udeležbe hčerk nasprotne udeleženke ni z ničemer razumljivo in smiselno obrazložil; v vlogi le prepisuje nekatere zakonske določbe in navaja, da »postopka odvzema poslovne sposobnosti sicer ni mogoče ločiti od postopka postavitve pod skrbništvo;« slednje ponavlja tudi v pritožbi. To pravno stališče je zgrešeno in kaže na nepoznavanje trenutne zakonske ureditve: od uveljavitve Družinskega zakonika⁶ in ZNP-1 ne poznamo več odvzema poslovne sposobnosti, temveč le še postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

16Sodišče prve stopnje je odvetnika E. E. s sklepom pozvalo, naj predloži overjeno pooblastilo nasprotne udeleženke, ki ga je odvetnik predložil (priloga B6). Ob tem je navajal (kar ponovi tudi pritožba), da je bila zahteva za predložitev overjenega pooblastila v nasprotju z ZPP. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je to naziranje zmotno. Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo (tretji odstavek 97. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Obravnavani primer je tipična situacija, ko je pooblastilo dvomljivo: iz izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. F. F. z dne 4. 11. 2022 (redna št. 29) izhaja, da je pri nasprotni udeleženki ugotovila demenco, ki ima za posledico zmeren do hud kognitivni upad, dezorientiranost, begosumnost, delno nanašalno preganjavico; nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti za svoje pravice, koristi in interese, ni sposobna oblikovati volje ter sklepati poslov, ne razume pomena sodnega postopka. V spisu je tudi dopis Doma upokojencev z dne 22. 11. 2022 (list. št. 88), da nasprotna udeleženka ni hotela podpisati vročilnice, ker ne vidi. Glede na te okoliščine je sodišče prve stopnje storilo pravilno, ko je podvomilo v pooblastilo in ukrepalo skladno z ZPP.

17Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka odvetnika E. E. povabilo na narok in ga v zapisniku navedlo kot pooblaščenca, vendar je na naroku nasprotna udeleženka povedala, da ona odvetniku ni dala pooblastila, temveč mu ga je dala hči C. C. Pritožnic sodišče prve stopnje na narok ni vabilo, je pa na naroku obravnavalo njuni izjavi, da želita, da se za skrbnico imenuje B. B.

18Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnicama omogočilo izjavo v postopku, saj je njun predlog za imenovanje osebe skrbnika vsebinsko pretresalo na naroku, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa se je jasno in argumentirano opredelilo, zakaj meni, da je predlagatelj bolj primeren, medtem ko pritožnici za skrbništvo sploh nista primerni. Pri tem ni mogoče spregledati, da so navedbe pritožnic, da naj bi bil predlagatelj neprimeren za skrbnika in da naj bi bili oni dve bolj primerni, povsem pavšalne in vsebinsko prazne, saj ne v vlogi ne na razgovoru na CSD 4. 11. 2022 (primerjaj zapisnik v prilogi B4) ne v pritožbi ne podata nobenih konkretiziranih trditev, zakaj naj predlagatelj ne bi bil primeren.

19Prav tako so neutemeljene navedbe, da mnenje CSD ne vsebuje razlogov, zakaj je za skrbnika primeren predlagatelj; noben zakon ne nalaga CSD, da bi moral v odločbi navesti take razloge po standardih obrazloženosti sodnih odločb, temveč je bistveno, da je te razloge navedlo sodišče. Slednje pa je v izpodbijanem sklepu navedlo jasne in prepričljive razloge, zakaj je predlagatelj primeren za skrbnika in tudi, zakaj za skrbnico nista primerni pritožnici (7. in 8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa): glede C. C. je ugotovilo, da je svojo dementno mater zavedla v overovitev pooblastila,⁷ kar je zavržno do te mere, da taka oseba ne more biti skrbnik. Z navedenim stališčem se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Glede B. B., ki sta jo obe pritožnici predlagali kot skrbnico na razgovoru pri CSD, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni primerna zato, ker je v osebnem stečaju, kar jasno kaže na to, da ni sposobna urejati niti svojih finančnih zadev, skrbnik pa mora med drugim skrbeti tudi za finančne zadeve in interese varovanca. Tega zaključka sodišča prve stopnje pritožba konkretizirano sploh ne izpodbija.

20Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi bili razlogi sodišča prve stopnje sami s seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ker sodišče po eni strani ugotavlja, da nasprotna udeleženka ni sposobna razumeti pomena sodnih postopkov in pravnih poslov, po drugi strani pa ji je verjelo, da ni dala pooblastila odvetniku E. E. Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju (ki sta ga tudi pritožnici izrecno priznali in sprejeli) oporo za zaključek, da zapustnica zaradi kognitivnega upada kot posledice bolezni (demence) ni sposobna razumeti pomena sodnih postopkov, pravnih poslov itd. Vendar navedeno ne pomeni, da je nasprotna udeleženka popolnoma nerazumna in nesposobna razumeti tudi preprosta vprašanja, saj je že izvedenka ugotovila, da je delno orientirana in da na določena vprašanja zmore pravilno odgovoriti, na druga pa ne. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku, kjer se je prepričalo, da nasprotna udeleženka nima celovitega uvida v dogajanje okoli sebe.⁸ Ni v nasprotju z ugotovitvami izvedenke, da nasprotna udeleženka ne razume kompleksnejših, abstraktnejših pojmov in odnosov (na primer pomen sodnega postopka, pogodbe ali volitev), da pa je hkrati njena kognitivna sposobnost še toliko ohranjena, da lahko iskreno in verodostojno odgovori na vprašanje, ali je nekemu odvetniku podpisala pooblastilo. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil odgovor nasprotne udeleženke, da odvetniku E. E. nikoli ni dala pooblastila in da je to pooblastilo napisala njena hči C. C., verodostojen, iskren in skladen z resničnostjo.

21Deplasirano je ponovno pritožbeno sklicevanje na pooblastilo, ki ga je nasprotna udeleženka dala pritožnicama v letu 2017. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (in o tem se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče z vpogledom v pooblastilo v prilogi B3), da je to pooblastilo izdano zgolj za namene odločanja o zdravljenju in oskrbi nasprotne udeleženke, zato ga seveda ni mogoče šteti kot pooblastilo za ta sodni postopek. Jasno je tudi, da pooblastilo ni moglo biti dano pet let preden se je postopek začel, saj tedaj sploh še ni bilo mogoče predvideti, da se bo začel postopek postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 27. 12. 2022:

22Kot je bilo že pojasnjeno, imajo osebe, ki niso niti formalni niti zakoniti udeleženci skrbniškega postopka, v tovrstnem postopku le omejeno možnost udeležbe, saj ne obstaja pravica biti skrbnik, njihovo sodelovanje v postopku pa je namenjeno le temu, da sodišču omogoči bolj celovito ugotovitev vseh relevantnih okoliščin v zvezi s postavitvijo osebe pod skrbništvo. Odločitev o stroških postopka, ki jih je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagatelju, že pojmovno in niti po ekstenzivni razlagi ne more vplivati na pravice in pravne interese pritožnic. Zato je pravilna ugotovitev odgovora na pritožbo, da B. B. in C. C. nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 27. 12. 2022.

Sklepno:

23Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 9. 12. 2022 pravilna. Ker v zvezi s tem sklepom ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

24Ker je ugotovilo, da pritožnici nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 27. 12. 2022, je njuno pritožbo zoper ta sklep na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrglo.

25Osnovno načelo v nepravdnem postopku je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in pritožbeno sodišče je v skladu s tem načelom odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

¹ Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
² Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
³ Glej tudi: M. Čujovič, komentar 21. člena ZNP-1 v: U. Kežmah et. al., Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, WD založba, Maribor 2022, str. 111-125.
⁴ Glej na primer sklep VSL II Cp 1961/2021 z dne 14. 12. 2021.
⁵ Ibidem. Glej tudi Čujovič, komentar 22. člena ZNP-1, op. cit., str. 128, in K. Mramor, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 73.
⁶ Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
⁷ Pri čemer nasprotna udeleženka zaradi demence, glede na ugotovitve izvedenke, ni mogla razumeti pomena podpisa in overovitve pooblastila.
⁸ Med drugim je povedala, da je predsednik države Tito, predsednik vlade pa Golob; najprej je trdila, da je denarna enota dinar ali tolar, pozneje se je popravila, da je evro; težjih računov ni zmogla pravilno izpeljati, je pa pravilno povedala svoj rojstni datum.