VSC Sklep III Kp 10709/2017

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP kot neutemeljena zavrnila predloga zagovornice obtožene A. A. z dne 30. 9. 2019 in obtoženega B. B. z dne 14. 10. 2019 za izločitev dokazov in sicer uradnega zaznamka o zbranih obvestilih SKP PU Celje 3A313-5 z dne 21.10.2016 od oškodovanca C. C. , zapisa o nasilju nad otrokom OŠ ... z dne 21.10.2016 (l. št. 6 in 7 spisa), četrtega odstavka uradnega zaznamka o zbranih obvestilih SKP PU Celje z dne 18.11.2016 osebe D. D. in tretjega odstavka uradnega zaznamka o zbranih obvestilih SKP PU Celje z dne 12.11.2016 osebe E. E.

2Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se je pravočasno pritožila zagovornica obtožene A. A. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev nedovoljenih dokazov ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4V prvem sklopu pritožbenih navedb zagovornica tudi pritožbeno izpostavlja, da mladoletni oškodovanec ob podaji izjave na uradni zaznamek o zbranih obvestilih SKP PU Celje 3A313-5 z dne 21.10.2016, ni govoril oziroma razumel slovenskega jezika in zato izjave takšne vsebine kot je zapisana ni mogel podati. Ker sta ga kriminalistki zaslišali brez tolmača, naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Obenem naj bi bile kršene oškodovančeve temeljne človekove pravice, saj mu ni bila omogočena uporaba maternega jezika.

5Sodišče druge stopnje po proučitvi spisovnega gradiva zavrača zgoraj povzete pritožbene pomisleke, saj iz izvedenih relevantnih dokazov z gotovostjo izhaja, da je mladoletni oškodovanec ob podaji sporne izjave dovolj dobro razumel in govoril slovenski jezik. To so skladno potrdile vse zaslišane priče, ki so bile udeležene pri zapisu njegove izjave, in sicer svetovalna delavka na osnovni šoli D. D. ter kriminalistki F. F. in G. G. D. D. je celo poudarila, da je mladoletni oškodovanec slovenščino odlično obvladal, podobno pa je navajala tudi druga učiteljica na Osnovni šoli .... . H. H. Sodišče druge stopnje sprejema razumne dodatne argumente prvega sodišča pod točko 15, da mladoletni oškodovanec brez znanja slovenskega jezika zagotovo ne bi mogel slediti pouku in pridobivati ustreznih in potrebnih znanj za napredovanje ter da bi si lahko osebe, ki so zapisale izjavo in same niso znale ukrajinščine, vse zapisano izmislile. Seveda pa bo mladoletni oškodovanec, ki doslej še ni bil zaslišan pred sodiščem, lahko svojo izpovedbo podal na glavni obravnavi, ko bo moral biti tudi ustrezno pravno poučen o vseh kavtelah iz 236. člena ZKP.

6Po določbi četrtega odstavka 65. člena ZKP, veljavni v času, ko je mladoletni oškodovanec podal predmetno izjavo, je lahko bila ob njem navzoča oseba, ki ji zaupa. Šele z novelo ZKP-N (v uporabi od 20. 10. 2019) je bil tretji odstavek 65. člena ZKP spremenjen tako, da mora imeti mladoletni oškodovanec tovrstnega kaznivega dejanja pooblaščenca tudi, ko je zaslišan v predkazenskem postopku. V kazenskem oziroma predkazenskem postopku sodišče uporabi tiste procesne določbe, ki so veljavne v času opravljanja določenega procesnega dejanja, pri tem pa je tudi pomembno, da za prejšnje določbe 65. člena ZKP ni bilo ugotovljeno, da bi bile morebiti v neskladju z Ustavo. Zato ne gre pritrditi pritožnici, da je predmetna izjava mladoletnega oškodovanca nedovoljen dokaz zato, ker mu že 21. 10. 2016 ni bil postavljen pooblaščenec. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa, statusa zaupanja vredne osebe, ki bi bila lahko navzoča pri podajanju izjave mladoletnega oškodovanca, v konkretnem primeru ni bilo mogoče podeliti njegovi materi, saj je v predmetnem kazenskem postopku obtožena storitve kaznivega dejanja na njegovo škodo. Sta pa bili pri podajanju izjave navzoči dve ustrezno strokovno usposobljeni socialni delavki Centra za socialno delo ... in svetovalna delavka Osnovne šole ... . D. D. Zato gre zaključiti, da predmetni uradni zaznamek ni bil pridobljen s kršitvijo določb kazenskega postopka, ki niso predpisovale obligatorne navzočnosti katerega izmed staršev pri podajanju izjave mladoletnega oškodovanca v fazi predkazenskega postopka, ravnanje kriminalistk do mladoletnega oškodovanca pa je bilo, kot izhaja iz izpovedb priče D. D., strokovno in do mladoletnika obzirno.

7Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženkine zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

8Če bo za obtoženo nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.