VSL Sklep II Cp 95/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.95.2023Področje: odvetništvo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ne znaša 800,46 EUR, ampak jo opredeljuje tisti znesek, za katerega tožnika trdita, da jima še pripada (poleg zneska 800,46 EUR) iz naslova stroškov postopka.
Popravek tožbe je bil posledica sklepa prvega sodišča z dne 21. 12. 2021, da sta tožnika dolžna odpraviti delno nesklepčnost tožbe. V tem delu ne gre za potreben strošek, saj bi tožnika lahko tiste navedbe v popravku, s katerimi je bila odpravljena delna nesklepčnost tožbe, podala že v tožbi.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških sodišča prve stopnje (III. točka zamudne sodbe) spremeni tako, da se znesek „800,46 EUR“ nadomesti z zneskom „964,72 EUR“.
II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep o stroških postopka.
III. Toženka je dolžna povrniti tožnikoma stroške pritožbenega postopka v znesku 75,14 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku (I. in II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnikoma nerazdelno povrne pravdne stroške v znesku 800,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2Zoper zamudno sodbo se pritožujeta tožnika, ki izpodbijata odločitev o stroških postopka. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni III. točko zamudne sodbe tako, da naloži toženki tudi plačilo s pritožbo uveljavljanih stroškov postopka tožeče stranke, podrejeno pa, da razveljavi odločitev o stroških postopka ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Tožnika navajata, da sta z zahtevkom uspela v celoti. Vrednost spornega predmeta je znašala 13.200,00 EUR. Od te vrednosti je bila plačana tudi sodna taksa za tožbo. Prvo sodišče bi moralo priznati tožnikoma za sestavo tožbe 500 točk, ne pa zgolj 300 točk. Tudi za popravek tožbe bi moralo prvo sodišče priznati namesto 50 točk 500 točk, saj gre za obrazloženo vlogo. Ker je prvo sodišče zmotno odločilo o stroških postopka, so napačno izračunani tudi materialni stroški, zvišanje vrednosti storitve za dodatno stranko ter DDV.
3Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.
4Pritožba je delno utemeljena.
5Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ne znaša 800,46 EUR, ampak jo opredeljuje tisti znesek, za katerega tožnika trdita, da jima še pripada (poleg zneska 800,46 EUR) iz naslova stroškov postopka. Ker tožnika uveljavljata za sestavo tožbe še 200 točk, za popravek tožbe pa še 450 točk, znaša s pritožbo uveljavljana razlika (skupaj z materialnimi stroški, DDV in 10 % povišanjem) 533,85 EUR, kar predstavlja vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku.
6Tožnika sta v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta znesek 13.200,00 EUR (vsak od njiju zahteva od toženke plačilo 6.600,00 EUR z zamudnimi obrestmi. Od zneska 13.200,00 EUR je bila odmerjena tudi sodna taksa za postopek pred prvim sodiščem, v skladu z 20. členom Zakona o sodnih taksah. Od te vrednosti je treba odmeriti tudi vrednost odvetniške storitve za sestavo tožbe, kar znaša 500 točk (1. točka tar. št. 19 Odvetniške tarife, OT), ne pa 300 točk, kot je zmotno upoštevalo prvo sodišče.
7Popravek tožbe je bil posledica sklepa prvega sodišča z dne 21. 12. 2021, da sta tožnika dolžna odpraviti delno nesklepčnost tožbe. V tem delu ne gre za potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP), saj bi tožnika lahko tiste navedbe v popravku, s katerimi je bila odpravljena delna nesklepčnost tožbe, podala že v tožbi. Zato tožnikoma ne pripada 500 točk za sestavo popravka tožbe, ampak le priznanih 50 točk (toženka se ni pritožila zoper zamudno sodbo).
8Tožnika sta tako upravičena do povrnitve naslednjih stroškov: 500 točk za tožbo, 50 točk za popravek tožbe, materialni stroški 2 %, zvišanje vrednosti storitve za 10 % po prvem odstavku 7. člena OT (sem spada tudi primer, ko več strank uveljavlja pravico iz istovrstne dejanske in pravne podlage – tožnika sta navadna sospornika), DDV 22 % in sodna taksa 513,00 EUR, skupno 964,72 EUR.
9Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep o stroških postopka (peti odstavek 128. člena ZPP) tako, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu (kolikor prvo sodišče ni prisodilo tožnikoma pravdnih stroškov v znesku 369,59 EUR (533,85 EUR – 164,26 EUR) potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP)).
10Tožnika sta s pritožbo uspela za znesek 164,26 EUR, kar predstavlja 31 % uspeh v pritožbenem postopku. Temu ustrezno jima je toženka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Glede na vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša nagrada za sestavo pritožbe 250 točk. Za obvestilo stranki pripada tožnikoma 20 točk. Skupaj z materialnimi stroški, DDV in sodno takso 40,80 EUR znašajo stroški pritožbenega postopka tožnikov 242,39 EUR, 31 % pa 75,14 EUR, kar jima je toženka dolžna plačati (tožnika nista solidarna upnika). V primeru zamude s plačilom je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 4. 2023Nazaj na vrh ↑