VSK Sklep CDn 34/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Zemljiškoknjižno sodišče s sklepom Dn 163460/2020 z dne 20.10.2020 ni dovolilo predlaganega vpisa na podlagi pravnomočne Sodbe v imenu ljudstva Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2057/2017-II z dne 18.2.2019 (v nadaljevanju sodba), v korist A. A. do 9/25 – tin celote in B. B. do 16/25- tin celote, ker je bilo pri preverjanju pogojev za vpis ugotovljeno, da se predlagani vpis ne sklada z listino, ki je podlaga za vpis. Predlagateljica je zoper takšno odločitev ugovarjala, a je sodišče njen ugovor zavrnilo.

2Predlagateljica je zoper sklep o zavrnitvi ugovora vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je vknjižbo solastninske pravice predlagala na podlagi sodbe, katere izrek v bistvenem povzema. Ne vidi ovir za vknjižbo skladno z II. točko izreka sodbe, v kateri je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina "skupno premoženje tožnice A. A. in prvega toženca B. B. in znaša delež tožnice 9/25 in delež toženca 16/25." Ni potrebe po vložitvi dveh zemljiškoknjižnih predlogov: prvega za vpis B. B. do celote in šele nato vpis solastninske pravice v korist predlagateljice. Ne drži očitek, da predlagani vpis ni skladen z listino. Predlagani vpis se s sodbo popolnoma ujema. V sodbi je ugotovljeno, da je nepremičnina skupno premoženje, ugotovljen je tudi delež vsakega od zakoncev na skupnem premoženju. Nomotehnično bi bilo najbrž primerneje, če bi bili II. in III. točka izreka sodbe zamenjani, vendar to ničesar ne spremeni.

3Pritožba ni utemeljena.

4V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Predlagateljica je v konkretnem primeru predlagala, da sodišče pri nepremični, navedeni v uvodu tega sklepa, vknjiži solastninsko pravico v korist predlagateljice do 9/25 in v korist B. B. do 16/25. Sodišče prve stopnje je tak predlog pravilno zavrnilo, ker listina, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne daje podlage za tako vknjižbo.

5Pritožba zmotno meni, da je sodišče oviro za vpis pretirano formalistično videlo napačnem zaporedju predlaganega vpisa. Težava ni zaporedje, temveč to, da sodba ne daje podlage za predlagani vpis solastninske pravice.

6V II. točki izreka sodbe je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na tem premoženju 9/25, delež toženca pa 16/25. Gre za ugotovitev skupnega premoženja nekdanjih zakoncev in njunega deleža na njem, ki pa še ne pomeni delitve skupnega premoženja. Gre za skupno lastnino, ki se še ni transformirala s solastnino. Določitev deleža na njej predstavlja le ugotovitev, v kakšnih razmerjih sta zakonca prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, ne nanaša pa se na ugotovitev deležev solastninske pravice, ki spada v premoženjsko maso. Režim skupnega premoženja preneha šele z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost¹ ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se torej (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika, kar se predlaga v tej zadevi. Navedeno je predlagateljici nenazadnje pojasnilo tudi pravdno sodišče v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

7Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

8Pritožbeno sodišče pa pripominja še, da je predlog tudi formalno pomanjkljiv. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da mora predlog za vpis v zemljiško med drugim vsebovati naslov stalnega prebivališča (140. člen v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZZK-1), podrobneje pa so pravila glede sestave predloga določena v Pravilniku o zemljiški knjigi (Pravilnik). V konkretnem primeru tem zahtevam ni zadoščeno v celoti, saj predlog ne vsebuje naslova predlagateljice.

¹ V pravdi pride do takšne, civilne delitve, izjemoma, v primeru, da zakonca s tem soglašata, v nasprotnem primeru pa se delitev praviloma opravi v nepravdnem postopku. Da se s sodbo že vzpostavlja solastniška skupnost, mora iz izreka jasno izhajati.