VSRS Sklep II DoR 496/2022

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je izvršba In 14/2011 (prej In 35/2005) Okrajnega sodišča v Brežicah nedopustna v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičninah parc. št. 312/1, 314 in 430/2, vse k. o. ..., do ½, in na nepremičninah parc. št. 312/2 in 311, obe k. o. ..., do 3/8, ker je tožnica v tem delu lastnica teh nepremičnin (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3Tožnica v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema stališča sodišča druge stopnje, da je toženec kot upnik zastavno pravico na nepremičninah pridobil pogodbeno, na podlagi sporazuma z dne 28. 1. 1998 in notarskega zapisa z dne 19. 10. 1999, in ne prisilno, na podlagi sklepa o izvršbi, z njegovo zaznambo in vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah dolžnika z učinkom od 11. 4. 2005. Poudarja, da iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je bila zastavna pravica na nepremičninah vpisana z učinkom od 11. 4. 2005 in ne za nazaj z učinkom od leta 1998 in 1999. Prisilno pridobljena zastavna pravica na nepremičninah pa ne more imeti prednosti pred zakonsko pridobljeno lastninsko pravico tožnice. Nadalje trdi, da je pravočasno zatrjevala, da je bil toženec (oziroma njegov prednik) ob sklepanju sporazumov v letu 1998 in 1988 nedobroveren. Zatrjuje še kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 2., 14., 22., 23., 25. in 33. člena Ustave ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v konkretnem primeru sodišče pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za pogodbeno hipoteko in ne za prisilno hipoteko glede na podatke v zemljiški knjigi, kjer je pri nepremičninah dolžnika na podlagi sklepa o izvršbi In 14/2011 (prej In 2005/00035) Okrajnega sodišča v Brežicah vknjižena zastavna pravica na podlagi zaznambe citiranega sklepa o izvršbi z dne 11. 4. 2005 in z učinkom z dne 11. 4. 2005, ali je sodišče v zvezi s tem pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 87. člena Zakona o zemljiški knjigi, ali je odločalo v nasprotju s pravnomočnim sklepom sodišča o zaznambi izvršbe ter vknjižbi hipoteke v zemljiški knjigi pri predmetnih nepremičninah, in ali je sodišče v konkretnem primeru neenakopravno obravnavalo pravdni stranki glede upoštevanja načela zaupanja v zemljiško knjigo po 10. členu Stvarnopravnega zakonika; (2) ali je v konkretnem primeru sodišče odločalo v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 in sodbo VSL II Cp 820/2014 z dne 20. 08. 2014, da se lahko na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku; in (3) ali je bilo v konkretnem primeru dokazno breme glede dobre vere na tožnici in ali je tožnica pravočasno podala trditve glede dobre vere, ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 60. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ter ali lahko gre tožnici kot pravnemu laiku na škodo pouk v vabilu na glavo obravnavo, da lahko poda navedbe in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ter ali bi moralo sodišče v konkretnem primeru uporabiti določbe materialnega procesnega vodstva, ter ali sodišče ne bi smelo upoštevati prepoznih dokazov toženca.

4Predlog ni utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).